Torek, 29. 12. 2020, 15.47
3 leta, 3 mesece
Kako varne so stavbe v Sloveniji? #potres #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
1
Potres takšne intenzitete, kot je danes prizadel Hrvaško, bi v slovenski prestolnici povzročil rušenje dimnikov, morda bi razpokale ali se delno porušile najslabše grajene stavbe, meni inženir gradbeništva Angelo Žigon. Zato sta pomembni gradnja protipotresno varnih stavb ter protipotresna sanacija starejših.
Današnji potres je vse prestrašil, a v resnici v Sloveniji ni imel rušilne moči, čeprav lahko takšni potresi vplivajo tudi na naše objekte. "Kljub temu, da smo ga v Ljubljani močno čutili, so potresi lahko bistveno hujši, se pojavljajo in prihajajo," je dejal in opozoril, da moramo zato graditi protipotresno varne stavbe, starejše pa sanirati, poroča STA.
Varne so stavbe, zgrajene po letu 1963
Ljubljana je sicer po njegovih besedah glede na območje potresa srednje ogrožena. Potresno varne so predvsem stavbe, zgrajene po potresu v Skopju leta 1963, ko so za vso tedanjo Jugoslavijo začeli veljati novi predpisi. Tako so večinoma varne tudi stolpnice, z izjemo dveh ali treh, tiste, zgrajene v zadnjih 20 letih, pa so po njegovih besedah za pričakovane potrese absolutno varne. "Seveda se lahko zgodi izjema, a je sila neverjetna," dodaja po poročanju STA.
Najbolj nevarne stavbe
Najbolj pa so v Sloveniji ogrožene večstanovanjske zidane stavbe, bloki s tremi ali štirimi nadstropji, zgrajeni v petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ti namreč nimajo dobrega razporeda sten, nekatere stavbe imajo morda tudi lesene strope, zato so najbolj potresno ogrožene.
Ob tem opozarja, da je treba morebitne razpoke na stavbah nujno takoj sanirati. Prvi potres lahko na primer povzroči eno razpoko, s čimer se nosilnost stene že zmanjša, pri naslednjem potresu, čeprav je manjši, pa lahko že povzroči porušenje. Vsaka razpoka sicer po njegovih besedah ni nevarna, to na primer velja za horizontalne razpoke, medtem ko je treba razpoke na nosilnih stenah čim prej sanirati.
Na vprašanje, ali bi bilo morda treba pregledati tudi stavbe, ki niso vidno poškodovane, pa odgovarja, da so razpoke praviloma vidne, zato takšen pregled ni potreben, še piše STA.
1