Kako se znebiti plesni v stanovanju?

Menjava starih lesenih okenskih okvirjev z novimi okni iz PVC-materiala, ki so neprimerno bolj tesna, je eden izmed glavnih vzrokov večje vlažnosti stanovanj in pojava trdovratne zidne plesni. Plesen se pojavi kot posledica dolgotrajne površinske kondenzacije na zidovih, vogalih in izpostavljenih mestih, kjer je temperatura toplotnega ovoja najnižja. "Poleg menjave oken je čas, da spremenite tudi bivalne navade," opozarja dr. Miha Praznik iz energetsko svetovalne mreže ENSVET, ki ponuja brezplačno svetovanje občanom s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Nekoč in danes Stari objekti so bili nekoč slabše izolirani, prav tako stara lesena okna in vrata niso bila tako zrakotesna kot danes. V prostoru je bila omogočena dovolj velika izmenjava zraka, okna smo odpirali le po potrebi. Ker je bilo dovolj nenadzorovane izmenjave zraka oziroma prepiha, je bil v prostorih običajno bolj svež zrak. Hladnejša ko je bila zima, bolj je bil suh zrak v prostorih.

Relativna vlažnost zraka je bila lahko okoli 30-odstotna ali še manj. Pri ogrevanju v preteklosti nismo tako varčevali kot zdaj in temperatura zraka v prostorih je bila običajno visoka, še posebej v večstanovanjskih stavbah. Temperatura rosišča vodne pare je bila posledično zelo nizka (manj kot deset stopinj Celzija) in na hladnih delih prostora ni bilo tako izdatne in dolgotrajne površinske kondenzacije, pojasni Praznik.

"Z vgraditvijo izjemno zrakotesnih novih oken in redkim prezračevanjem pa se je relativna vlažnost zraka v stanovanjskih prostorih povečala. Temperatura rosišča vodne pare se je dvignila (nad deset stopinj Celzija), zračna vlaga začne na hladnih površinah kondenzirati prej, kakovost zraka za bivanje pa je vedno slabša," opisuje energetski strokovnjak. To ni slabost novih oken, temveč posledica neprilagojene uporabe stanovanja glede na nove razmere.

V obdobjih nižje zunanje temperature se na hladnih površinah v stanovanju začne kondenzirati zračna vlaga. Kondenzat se lahko sprva še nekoliko suši, pozneje pa ne več, kar pomeni dobre razmere za razvoj plesni na zunanjih stenah ipd. Na takšno kritično situacijo nas hitro opozori tudi visoka relativna vlažnost zraka, ki se v problematičnih primerih giblje med 60 in 80 odstotki.

Zaradi višjih stroškov ogrevanja vse bolj pripiramo radiatorje Z vgradnjo delilnikov toplote in vse večjimi stroški ogrevanja je naravnega zračenja prostorov z odpiranjem oken vse manj, poleg tega pa smo ogrevanje zmanjšali za nekaj stopinj. Zrak v prostoru je s tem postal še bolj vlažen, temperatura je nižja in posledično se temperatura rosišča dvigne. Kondenzacije je zato na hladnih stenah več kot v preteklosti, ob tem pa so bivalne razmere vse slabše.

"Rešitev se ponuja v izdatnejšem kratkotrajnem zračenju prostorov, ki je z vidika pogostosti odvisno tudi od višine stropov in števila oseb, ki živijo v tem prostoru. Priporočljivo je kratkotrajno odpiranje oken na prepih večkrat dnevno," svetuje Praznik.

Druga rešitev je učinkovitejši toplotni ovoj hiše, s katerim dvignemo notranje površinske temperature in preprečimo kondenzacijo. Ko vse to naredimo, je treba le še odstraniti staro plesen, stene prepleskati in preprečiti razmere za nov nastanek plesni. Ob tem je seveda treba misliti tudi na razmere bivanja. Ne glede na odsotnost plesni moramo razmišljati o prezračevanju tudi z vidika zagotavljanja kakovosti zraka za stanovalce.

Ob hladne površine zunanjih sten prav tako ne smemo postavljati pohištva. To pravilo smo včasih bolj dosledno spoštovali. Ob neustrezni postavitvi še dodatno zmanjšamo možnost za kroženje zraka, ki obteka hladne površine, plesen pa se zato pojavi še prej.