Kako se je v Sloveniji brezposelnost izognila javnemu sektorju in udarila po mladih

Jesenska napoved Evropske komisije tako kot pri gospodarski rasti prinaša črnoglede napovedi tudi glede rasti števila brezposelnih. V prihodnjem letu se bo število brezposelnih z letošnjih 11,1 odstotka prihodnje leto zvišala na 11,6 odstotka, na tej stopnji pa bo ostala tudi v letu 2015.

Slovenija ena od treh držav EU, v katerih se brezposelnost do leta 2015 ne bo zmanjšala Slovenija bo tako poleg Cipra in Luksemburga edina država EU, ki v obdobju od leta 2013 do 2015 ne bo zmanjšala števila nezaposlenih. Pri čemer se bo v Luksemburgu, daleč najbogatejši državi EU, število nezaposlenih z nizkih 5,7 odstotka povečalo na še vedno nizkih 6,5 odstotka. Na Cipru se bo število nezaposlenih v letih 2013–2015 povečalo s 16,7 odstotka na 18,4 odstotka. Tudi druge štiri dozdajšnje prejemnice mednarodne pomoči bodo znižale stopnje nezaposlenosti. Grčija s 27 na 24 odstotkov, Španija s 26,6 na 25,3 odstotka, Portugalska s 17,4 na 17,3 odstotka in Irska s 13,3 odstotka na 11,7 odstotka.

Najnižje stopnje nezaposlenosti v EU bosta imeli leta 2015 naša severna soseda Avstrija (4,7 odstotka) in evropska gospodarska lokomotiva Nemčija (5,1 odstotka). Tudi na ravni evroobmočja in EU se bo število nezaposlenih zmanjšalo. V evroobmočju z 12,2 na 11,8 odstotka, v EU pa z 11,1 na 10,7 odstotka.

Mladi – največje žrtve krize Rast števila brezposelnih je spremljevalka gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008. Še zlasti je nezaposlenost v kriznih državah udarila po mladih, torej skupini, stari od 15 do 24 let. V Španiji je bilo tako septembra po podatkih Eurostata nezaposlenih kar 56,5 odstotka mladih. Še hujše je v Grčiji, kjer je bilo letos poleti kar 62,9 odstotka mladih med 15. in 24. letom brez dela.

Zato ni čudno, da številni mladi iz kriznih držav odhajajo s trebuhom za kruhom v države, ki so v gospodarskem razcvetu – na primer v Nemčijo. Tudi mladi Slovenci vse bolj iščejo delo v tujini. V Sloveniji je bilo septembra po podatkih evropskih statistikov brez dela 23,7 odstotka mladih.

To je sicer precej manj kot na primer v Grčiji in Španiji, tudi manj od povprečja v evroobmočju (24,1 odstotka) in malenkost višje od povprečja EU (23,3 odstotka). Toda upoštevati je treba, da je v Sloveniji velik delež mladih do 24. leta vpisan na univerzah oziroma visokih šolah (ekonomist Matej Lahovnik govori kar o fiktivnih študentskih vpisih), kar znižuje uradne stopnje nezaposlenosti mladih v Sloveniji.

Število brezposelnih mladih se podvoji Kljub temu podatki kažejo, da so mladi v Sloveniji ena od največjih žrtev krize, saj se je število brezposelnih mladih podvojilo. Tudi podatki Zavoda za zaposlovanje za letošnji oktober potrjujejo napovedi o naraščanju brezposelnost med mladimi – število brezposelnih se je v tem mesecu povečalo zlasti zaradi večjega priliva mladih, ki so končali izobraževanje in so iskali prvo zaposlitev. Teh je bilo 5.956, vseh na novo prijavljenih brezposelnih oktobra pa je bilo 13.911.

Poleg mladih je kriza zlasti udarila v zasebnem sektorju. Po podatkih Urada za makroekonomsko analizo in razvoj (Umar) se je v obdobju 2008−2012 zmanjšala zaposlenost zlasti v zasebnem sektorju. Skupno je bilo število delovnih aktivnih v letu 2012 za 69 tisoč manjše kot leta 2008 oziroma manjše za osem odstotkov.

Toda zmanjševalo se je število zaposlenih samo v zasebnem sektorju, ne pa tudi v javnem. Od leta 2008 do 2012 se je število delovnih aktivnih v zasebnem sektorju zmanjšalo za 78 tisoč oziroma 11 odstotkov, v gradbeništvu celo za 32 odstotkov. V javnem sektorju se je nasprotno število zaposlenih povečalo za okoli devet tisoč (5,2 odstotka več). V Sloveniji ni odpuščanj v javnem sektorju, drugje je drugače Po nekaterih podatkih pa naj bi se število v javnem sektorju povečevalo tudi v letu 2013 (po podatkih Ajpesa je v javnem sektorju zaposlenih skoraj 159 tisoč ljudi). Kot je pred časom poudaril finančni minister Uroš Čufer, odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju ne pride v poštev, ker da zasebni del gospodarstva še ne deluje tako dobro, da bi absorbiral morebitne nezaposlene javne uslužbence.

Torej je Slovenija ubrala drugačno pot kot na primer Latvija, kjer je vlada v času krize zmanjšala število zaposlenih v javnem sektorju kar za 30 odstotkov. Zdaj tako Latvija kot Estonija doživljata največji padec brezposelnosti. Med drugim četrtletjem 2012 in drugim četrtletjem 2013 je v Latviji število nezaposlenih padlo s 15,6 na 11,3 odstotka, v njeni severni sosedi Estoniji pa z 10 na 8 odstotkov.