Kako nevtralni so v resnici slovenski spletni mediji

Fakulteta za medije je po naročilu ministrstva za kulturo konec lanskega leta opravila raziskavo medijske krajine. Raziskovalci so do rezultatov prišli prek analize zapisov na desetih najpomembnejših spletnih medijskih portalih: siol.net, 24ur.com, rtvslo.si, slovenskenovice.si, svet24.si, delo.si, zurnal24.si, dnevnik.si, vecer.com in nova24tv.si. Osredotočili so se na medijsko obravnavo treh tematik, ki v slovenski javnosti sprožajo močne razprave:

• ukrepi vlade v zvezi s covid-19 (del obdobja prvega vala epidemije, 1. 5.–20. 5. 2020),
• medijska zakonodaja (obdobje večjih medijskih razprav o tej tematiki, 1. 7.–30. 9. 2020),
• odnos politike do migrantske krize (obdobje 15. 3.–30. 9. 2020).

V osnovnem vzorcu so tako analizirali skupaj 1.434 medijskih objav.

Raziskava medijske krajine je v celoti dostopna na tej povezavi.

Zgrešena interpretacija levih medijev

Avtorji raziskave so v uvodu ključnih ugotovitev zapisali, da bi na prvi pogled lahko rekli, da v poročanju obravnavanih slovenskih medijev prevladujeta nevtralnost in uravnoteženost. To po njihovih navedbah pomeni, da je največ prispevkov takih, ki ne izpostavljajo nobenega političnega akterja, in sicer ne v pozitivnem in ne v negativnem smislu, hkrati pa tudi nimajo nekega izpostavljenega ideološkega profila. Zato so nekateri slovenski mediji raziskavo interpretirali kar tako, da so mediji v Sloveniji pretežno nevtralni. A Matevž Tomšič opozarja, da je poudarek na besedni zvezi "na prvi pogled", besedilo ključnih ugotovitev pa se nadaljuje in v njem pridemo do ključne poante raziskave.

Matevž Tomšič, eden od avtorjev raziskave, poudarja, da nevtralnost in uravnoteženost medijev nista glavni poanti raziskave. Foto: Ana Kovač "Gre za precej zgrešeno interpretacijo nekaterih medijev. Nevtralnost in uravnoteženost medijev nista glavni poanti raziskave," poudarja Tomšič. Dodaja, da je pričakovano, da je večina obravnavanih objav brez jasne politične barve, saj gre za kratke in faktografske članke, kot so na primer podatki o novookuženih s koronavirusom. "Takšna besedila običajno nimajo jasnih političnih opredelitev, pa tudi ideološke orientacije ne," pojasnjuje Tomšič.

Ključni poudarki so razmere znotraj politično opredeljenih člankov

Ključni poudarki raziskave so namreč po njegovih besedah razmere znotraj skupine člankov, ki so politično opredeljeni in ideološko profilirani. "Tu izrazito prevladujejo članki, ki so na isti valovni dolžini s strankami leve opozicije in promovirajo ideje, ki v slovenskem kontekstu veljajo za levičarske," razkriva Tomšič.

Kot ugotavlja raziskava, so najbolj očitne razlike v nazorskih orientacijah med posameznimi tematskimi sklopi prispevkov. Med prispevki, ki obravnavajo ukrepe vlade za zajezitev epidemije covid-19 in medijsko svobodo, je več levo kot desno usmerjenih (pri tistih o medijski svobodi je levih več kot polovica). Med tistimi, ki obravnavajo odnos vlade do migrantske krize, pa je več desno kot levo usmerjenih. To po ugotovitvah raziskovalcev nakazuje, da značaj posamezne tematike lahko vpliva na način medijskega sporočanja ter politično in nazorsko konotacijo teh sporočil.

Javni medij izrazito neuravnotežen

Poleg tega je po Tomšičevih besedah zanimivo še, da RTV Slovenija oziroma njen multimedijski portal rtvslo.si, ki bi moral biti, kot edini javni medij v raziskavi, zavezan uravnoteženosti, pluralnosti, nevtralnosti in nepristranskosti, nič kaj dosti ne izstopa v pozitivnem smislu. "Pričakovali bi, da so tu novice najbolj nepristranske, pa v bistvu niso. Podobno so neuravnotežene kot na drugih zasebnih portalih," še sklene Tomšič.

Raziskava je celo pokazala, da je tega v teh prispevkih celo manj kot na 24ur.com. Nekateri drugi mediji, kot sta Siol.net in Zurnal24.si, imata občutno bolj uravnotežen odnos do slovenskih političnih akterjev, pa tudi precej manj poudarjeno ideološko orientacijo, razkriva raziskava.

Avtorji raziskave so ugotovili, da ima večina obravnavanih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto. Vlada je v splošnem obravnavana izrazito manj naklonjeno kot opozicija, leva stališča prevladujejo nad desnimi. "To še posebej velja, če upoštevamo doseg posameznih medijev. Edini od njih, ki je izrazito provladno in desno usmerjen, je namreč glede tega na repu z vidika spremljanosti. Tisti, ki so na vrhu, pa so izrazito bolj naklonjeni levi politični opciji in pogledom, ki v slovenskem pogledu veljajo za levo usmerjene. V tem smislu lahko rečemo, da ima levi pol slovenske politike precej močnejšo oporo v medijskem prostoru, kot to velja za njen desni pol," še sklenejo avtorji.