SiolNET. Novice Slovenija
8,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako je občina Piran s ponarejeno dokumentacijo prišla do stavbnih zemljišč

8,48

termometer

Hiša Patricka Vlačiča
Družinska hiša Vlačičevih v Seči - očitno gre za novogradnjo.

Piranska občina je nekdanjemu načelniku upravne enote Piran, Ivanu Seljaku, na podlagi ponarejene dokumentacije kmetijsko zemljišče prodala kot stavbno. Odgovorni na občini in na upravni enoti so nam posredovali neresnične in zavajajoče informacije, občina se sklicuje na napako. Tožilka je zavrgla ovadbe za kazniva dejanja kljub jasnim materialnim dokazom. Vrhovno državno tožilstvo zdaj preučuje zahtevo za nadzor nad tožilko. Kdo vse ščiti Patricka Vlačiča, Petra Bossmana in Ivana Seljaka?

V občini Piran afere z nezakonitimi gradbenimi dovoljenji in manipulacijami s stavbnimi zemljišči, ki jim botrujejo najvišji predstavniki občine in upravne enote (UE) Piran, ne pojenjajo. Razkrivamo primer, ko je občina zgolj na podlagi ponarejenega potrdila o namenski rabi na nezakonit način spremenila kmetijski zemljišči v stavbni in ga z neposredno pogodbo prodala Ivanu Seljaku, tedanjemu načelniku piranske upravne enote. Takrat je bil župan Pirana Peter Bossman, podžupanja pa Meira Hot, sedanja poslanka stranke SD v državnem zboru.

Koprska tožilka zavrgla vse ovadbe

Seljak si je na podlagi tako opredeljenega stavbnega zemljišča izposloval nezakonito gradbeno dovoljenje, pri čemer je bilo kršeno še več drugih zakonskih norm. Prav zaradi teh drugih kršitev je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) po nadzorstveni pravici razglasilo to gradbeno dovoljenje za nezakonito in odgovorne ovadilo na državno tožilstvo. Na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, kjer so obravnavali več drugih ovadb zoper najpomembnejše funkcionarje, tako na občini kakor tudi upravni enoti, o tej ovadbi ne vedo ničesar, prav tako pa tudi ne o strokovnem nadzoru, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) izvedlo nad policijo, pri čemer so oboji ugotovili sume številnih kršitev in celo kaznivih dejanj.

Ne glede na sporne ugotovitve pristojnih organov in ne glede na jasne materialne dokaze o ponarejanju uradne dokumentacije s strani občine, je višja državna tožilka Tamara Pahor vse ovadbe zavrgla. In to, kljub temu da Upravno sodišče še ni obravnavalo presoje o inkriminiranem Seljakovem gradbenem dovoljenju. Naj dodamo, da zoper Pahorjevo vrhovno državno tožilstvo preučuje zahtevo za morebitni strokovni nadzor, kar so nam tam tudi uradno potrdili.

Nekdanji načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak je do stavbnega zemljišča v Parecagu prišel na podlagi ponarejenih dokumentov o namenski rabi, ki jih je izdala piranska občina. Nekdanji načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak je do stavbnega zemljišča v Parecagu prišel na podlagi ponarejenih dokumentov o namenski rabi, ki jih je izdala piranska občina. Foto: STA In kako je Seljak sploh prišel do svojega "stavbnega" zemljišča? Občina Piran je dne 3. avgusta 2006 z lokacijsko informacijo št. 35004-76/2020-06 ugotovila, da parcela št. 401/1, katastrska občina (k.o.) Sečovlje, nikoli ni bila stavbna, temveč zgolj kmetijska, ter da je da je pri vrisu stavbnega zemljišča na parceli št. 401/2, k.o. Sečovlje, zaradi ozke parcele (od pet do sedem metrov) in merila grafičnega dela plana (M 1:5000) prišlo do nenatančnosti oziroma pomote, zaradi katere se je označilo tudi del sosednje parcele (št. 401/1).

Lokacijska informacija št. 35004-76/2020-06 z dne 3.8.2006 Lokacijska informacija št. 35004-76/2020-06 z dne 3.8.2006

Ta parcela je bila nato s sklepom Geodetske uprave (GURS) št. 02112-700/2011-3 z dne 6. junija 2011 parcelirana na način, da so iz nje nastale nove manjše parcele, med drugim tudi parceli 401/4 in 401/5, k.o. Sečovlje.

Sklep GURS št. 02112-700/2011-3 z dne 6.6.2011 na podlagi katerega sta iz parcele št. 401/1 nastali parceli 401/4 in 401/5

Sklep GURS št. 02112-700/2011-3 z dne 6.6.2011 na podlagi katerega sta iz parcele št. 401/1 nastali parceli 401/4 in 401/5

Za ti parceli je Občina Piran dne 24. februarja 2015 za potrebe sodišča v Sežani izdala potrdilo o namenski rabi št. 3501-67/2015, iz katere izhaja, da sta bili obe kmetijski.

Potrdilo o namenski rabi št. 3501-67/2015 z dne 24.2.2015 Potrdilo o namenski rabi št. 3501-67/2015 z dne 24.2.2015

Dne 26. julija 2016 je občina Piran izdala novo, tokrat ponarejeno potrdilo o namenski rabi št. 478-74/2011, s katerim sta parceli "postali" stavbni.

Potrdilo o namenski rabi št. 478-74/2011 z dne 26.7.2016 Potrdilo o namenski rabi št. 478-74/2011 z dne 26.7.2016

Dne 14. novembra 2016 je nato občina Piran z neposredno pogodbo št. 478-28/2010, brez konkurenčnega postopka, zakoncema Ivanu in Lidiji Seljak prodala obe parceli kot stavbni, čeprav to nista nikoli bili.

Pogodba št. 478-28/2010 z dne 14.11.2016 med Občino Piran in zakoncema Seljak Pogodba št. 478-28/2010 z dne 14.11.2016 med Občino Piran in zakoncema Seljak

Oškodovana tudi država, ali bo sklad kmetijskih zemljišč odreagiral?

S tem je bila med drugim oškodovana tudi država oziroma Sklad kmetijskih zemljišč, ki upravlja z vsemi kmetijskimi zemljišči v državi. Kmetijska zemljišča, ki so občinska, so namreč že po zakonu postala last države in bi morala biti kot taka prenesena na sklad. Občina Piran pa kmetijski zemljišči št. 401/4 in 401/5 na sklad ni prenesla, temveč jih je na podlagi ponarejenih dokumentov razglasila za stavbni in kot taki prodala Seljaku z neposredno pogodbo, brez konkurenčnega postopka.

Občina priznala, da se jim je zgodila "neljuba napaka"

Ko smo o primeru povprašali občino, nam je le ta odgovorila, da je bil za parcelo št. 401/1 izveden postopek ugotavljanja manjšega odstopanja od prostorskega načrta s katerim je bilo ugotovljeno, da je ta stavbna. Ko smo jim predložili dokazila, da občina na Občinskem svetu, kot je za tak postopek predpisano, tega nikoli ni ugotovila in da razpolagamo z dopisom občine, iz katerega je to tudi razvidno, so priznali, da je šlo za "neljubo napako". Zemljišči sta torej nedvomno kmetijski.

Zanimivo pri tem je, da nam kljub večkratnem vztrajanju nikakor niso želeli posredovati podatke o odgovorni osebi, ki je pripravljala odgovore na naša novinarska vprašanja. Prav tako nam niso več odgovarjali na dodatna vprašanja v zvezi z drugimi neobičajnimi postopki v zvezi s temi zemljišči. Občinski uradniki, ki s pomočjo svojih kolegov na piranski upravni enoti že desetletja upravljajo s prostorom na območju občine Piran so nam torej najprej postregli z lažnimi podatki, ki jih lahko preveri samo dobro podučen poznavalec tega področja. Ko smo jih soočili z nasprotnimi dejstvi, so se zavili v molk. To kaže na vzorec delovanja občine in UE Piran v primeru poizvedovanj pristojnih organov, ki običajno niso specialisti za to področje.

Naj še omenimo, da je občina v nekem drugem primeru za isti zemljišči sodišču, ko je le to ugotovilo neskladje (za isti parceli je bilo enkrat izdano potrdilo, da sta kmetijski, drugič pa, da sta stavbni) izjavila, da je v drugem primeru prav tako šlo za napako. Vendar tokrat v obratni smeri: da isto zemljišče ni bilo kmetijsko, temveč stavbno!

Napake v zvezi s Seljakovim oziroma Vlačičevim gradbenim dovoljenjem so se vrstile tudi na UE Piran.

UE je navedenima izdala gradbeno dovoljenje, čeprav zanj niso bili izpolnjeni pogoji. To ne nazadnje izhaja iz ugotovitev MOP v Seljakovem primeru in tudi iz sodne prakse. Ko smo na UE zaprosili za pojasnila glede napak ali pa želeli pridobiti zagotovilo, da bi lahko tudi drugi investitorji pod enakimi pogoji pridobili gradbeno dovoljenje, nam glede tega Bojan Žiberna, aktualni načelnik UE Piran, ni odgovoril. Tako tudi ni pojasnil, kako je bilo zemljišče Patricka Vlačiča v odločbi o gradbenem dovoljenju  pomotoma umeščeno v zaselek Slami, čeprav se tam ne nahaja. Prav tako nam ni dodatno pojasnil svojega odgovora, da je UE pri izdaji gradbenega dovoljenja za Vlačiča upoštevalo dopis Ministrstva za infrastrukturo št. 35001-30/2012 z dne 8. oktobra 2012, čeprav ta ni niti omenjen v gradbenem dovoljenju.

NPU Novice Kako se je NPU otepal preiskave črne gradnje nekdanjega ministra

Odprto ostaja tudi vprašanje dopustnosti tako velike Vlačičeve gradnje tudi zaradi premajhne velikosti Vlačičevega stavbnega zemljišča. Po občinskih prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) je namreč zahtevana velikost stavbnega zemljišča najmanj 600 kvadratnih metrov, velikost celotne Vlačičeve parcele pa znaša manj kot polovico te površine.

Tudi v primeru Patricka Vlačiča je izjemno sporno dejstvo, da je dejansko šlo za novogradnjo, ki je na področju razpršene gradnje po PUP prepovedana. Tudi v primeru Patricka Vlačiča je izjemno sporno dejstvo, da je dejansko šlo za novogradnjo, ki je na področju razpršene gradnje po PUP prepovedana. Foto: STA

Vlačiču gradbeno dovoljenje najprej zavrnjeno, nato odobreno

Zanimivo, je, da je UE Piran Vlačiču najprej zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za t. i. nadomestno gradnjo, ki je dejansko predstavljalo novogradnjo. Nato pa mu je gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo hiše izdala, čeprav je tudi v tem primeru šlo nedvomno za prepovedano novogradnjo. Kmalu zatem je Občina Piran s Seljakoma sklenila sporno pogodbo o prodaji "stavbnih" zemljišč. Ali sta bili zadevi povezani oziroma medsebojno pogojevani?

Tako v Vlačičevem kot tudi v Seljakovem primeru je izjemno sporno dejstvo, da je dejansko šlo za novogradnji, ki je na področju razpršene gradnje po PUP prepovedana. Tako da ne preseneča, da nam UE ni želela potrditi zagotovila, da bi drugim investitorjem v enakih primerih (tako Seljakovem kot Vlačičevem) izdala gradbeno dovoljenje, v kolikor bi tako zahtevo vložili. Očitno so na UE presojali v teh primerih v nasprotju s prostorskim aktom, zakonom ali sodno prakso, čeprav so jih poznali, vendar se zdaj konkretnim odgovorom, kaj šele odgovornosti, izmikajo.

Peter Bossman je nekdanji župan Pirana. Peter Bossman je nekdanji župan Pirana. Foto: STA

Patrick Vlačič Novice Vlačič: Gradbeno dovoljenje za hišo, v kateri živi bivši minister, je zakonito

Medsebojno ščitenje odgovornih akterjev

Iz navedenega je razvidno, da gre za tesno prepletene odnose številnih odgovornih akterjev, ki se medsebojno ščitijo, vse z namenom, da lahko upravičijo številna nezakonita dejanja, ki so izbranim posameznikom prinesla enormne materialne koristi - v smislu "legalno" zgrajenih vil na elitnih lokacijah - in to celo na kmetijskih zemljiščih!

Spomnimo se še, da je Žiberna kot načelnik UE Piran ohranil prakso iz časov načelovanja njegovega predhodnika Seljaka, da sam neposredno vodi tudi oddelek za Okolje in prostor, ki edini na UE Piran nima svojega neposrednega vodje. V tem primeru je torej prepletena in celo združena tako funkcionarska kot tudi strokovna oziroma uradniška vloga v eni in isti fizični osebi. Gre za nenavadno prakso iz vidika zagotavljanja samostojnosti in avtonomnosti uradnikov, ki pripravljajo gradbena dovoljenja in odgovorne osebe oziroma predstojnika UE, ki gradbena dovoljenja izdaja. To nedvomno povečuje korupcijska tveganja na tem zelo občutljivem in hkrati prostorsko najatraktivnejšem območju v državi, kjer so lokalni akti dvoumni, nedorečeni in netransparentni. Očitno se pri upravljanju obeh ustanov, tako občine Piran kot tudi UE Piran, vsi interesi vrtijo zgolj in samo na področju prostora.

Kmetijsko zemljišče v Parecagu, ki je končalo v lasti zakoncev Seljak ... Kmetijsko zemljišče v Parecagu, ki je končalo v lasti zakoncev Seljak ...

... na njem pa je zrasla dvostanovanjska hiša, kjer je očitno, da gre za novogradnjo. ... na njem pa je zrasla dvostanovanjska hiša, kjer je očitno, da gre za novogradnjo.

Prvotni objekt v Seči, na mestu katerega je družina Vlačič postavila novega ... Prvotni objekt v Seči, na mestu katerega je družina Vlačič postavila novega ...

... ki je očitna novogradnja. ... ki je očitna novogradnja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin