Kaj prinaša združevanje v zdravstvu?

V četrtek je skrajni rok, da se koalicijske stranke uskladijo glede interventnega zakona, pravi minister za zdravje Tomaž Gantar. Jabolko spora ostaja reševanje zdravstvene blagajne z dvigom prispevkov, čemur v Državljanski listi Gregorja Viranta nasprotujejo, češ da zdravstvo še ni naredilo dovolj za krčenje stroškov in boj proti korupciji.

Napovedane spremembe, ki sledijo v zdravstvu, pa vključujejo tudi združevanje zdravstvenih ustanov, kar pomeni, da bi se zdravljenja opravljajo tam, kjer imajo dovolj bolnikov in usposobljenih zdravnikov. Ena izmed novosti, ki jih uvaja zdravstvena reforma, so zdravstveni centri, v katere bi se povezovale bolnišnice. Minister Gantar poudarja, da gre za način, ki bolnišnicam omogoča, da bi racionalizirale svoje poslovanje. Združevanje je tudi tema posveta Izzivi organizacije in vodenja v zdravstvu, ki ga organizirata ministrstvo za zdravje in ZZZS.

Skupna administracija, bolj strokovno delo

Bolnišnice bi s povezovanjem v zdravstvene centre dobile skupne podporne in tehnične službe, kar bi posledično pomenilo manj administracije po posameznih bolnišnicah. Povezovanje pa bi potekalo tudi strokovno – vse bolnišnice namreč ne bi opravljale vseh zdravljenj.

V trenutni ureditvi namreč bolnišnice želijo zagotavljati vsa zdravljenja. Dogaja pa se, da imajo premalo bolnikov in zdravljenje zaradi pomanjkanja izkušenj ni dovolj kakovostno, oprema pa neizkoriščena. Predlog o združitvi ni predstavljen prvič, vendar zaradi nasprotovanj lokalnih skupnosti ni bil nikoli sprejet. Se bodo pa javne bolnišnice lahko za povezovanje odločile same ali na pobudo ministrstva za zdravje.

Problem poslovanja v bolnišnicah

Razlog za združevanje bolnišnic je tudi v njihovem slabem poslovanju. Letos je kar devet bolnišnic zaprosilo za denarno pomoč, in sicer bolnišnice v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Izoli, na Jesenicah, Ptuju, v Sežani, Topolščici, Šentvidu pri Stični in Novem mestu. Poplačati morajo dolgove dobaviteljem, ki so se na zamude že odzvali z vlaganjem izvršb, ustavitvami dobav in napovedmi blokad računov.

Minister Gantar je napovedal, da bo do konca septembra jasno, ali bodo bolnišnice, ki potrebujejo likvidnostna posojila – gre za sredstva v višini 18,1 milijona evrov –, ta tudi dobila. Predpogoj za najem posojila pa je bila priprava ustreznega sanacijskega načrta.

Direktor bolnišnice v Slovenj Gradcu Janez Lavre nam je pojasnil, da bodo za posojilo zaprosili januarja prihodnje leto. So pa že sprejeli nekatere ukrepe, kot so plačilo dežurstva po referenčnem količniku, delo v turnusu in nižanje števila zaposlenih.

V bolnišnici v Novem mestu so prav tako ukrepe že sprejeli: dodaten nadzor nad porabo materialov in organizacija dela s ciljem nižanja stroškov. V prihodnjih mesecih pa bodo napore usmerili še v dogovore z dobavitelji. Podobno odgovarja tudi direktor jeseniške bolnišnice Igor Horvat, kjer poleg zmanjšanja porabe in števila zaposlenih ne vlagajo skoraj nič v obnovo opreme, informatike in stavbe.

Kaj pa zdravstveni domovi?

Zdravstveni domovi bi v osnovnem zdravstvu še naprej delovali kot do zdaj, če pa vseh predpisanih funkcij ne bi mogli zagotavljati, bi se združevali. Na primer v krajih, kjer bi bila pomoč sicer manj dostopna, bi imeli lahko tudi zdravstvene postaje. V končni fazi to pomeni večja območja za zdravstveni dom ter zmanjšanje administrativnega bremena.

Vendar pa v Iniciativi zdravnikov opozarjajo na poslabšanje dostopnosti do storitev, ki bi bile ob taki organizaciji centralizirane.