Sreda, 8. 2. 2017, 4.11
7 let, 1 mesec
8. februar, Prešernov dan
Kaj nam je dal Prešeren?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
6
Največji slovenski pesnik France Prešeren je poleg dela prostega dneva Slovencem zapustil še marsikaj drugega. Državna himna je plod njegovega ustvarjanja, napisal je mnogo pesniških del, po njem pa se imenujejo tudi številne slovenske ulice.
Poleg kulturnega praznika 8. februarja pa številni obeležujejo tudi obletnico njegovega rojstva. 3. december je namreč neformalni praznik Ta veseli dan kulture, ko mnoge slovenske kulturne ustanove odprejo svoja vrata obiskovalcem.
Državno himno predstavlja sedma kitica Zdravljice, ki jo je Prešeren objavil le eno leto pred svojo smrtjo.
Državna himna
Prešeren, ki se je rodil leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem, nam je med drugim zapustil državno himno. Predstavlja jo sedma kitica Zdravljice, ki jo je objavil le eno leto pred svojo smrtjo.
Pri študiju prava ga je podpiral le stric
Ko se je Prešeren dokončno odločil za študij prava, se je sprl s starši, saj je mama želela, da bi postal duhovnik. Čeprav so ga domači prikrajšali za denarno pomoč, je za svojo odločitvijo trdno stal. Skozi leta ga je podpiral le njegov stric Jožef.
Po končanem študiju prava na Dunaju se je vrnil v domovino, kjer je poleg odvetniškega dela ustvaril večino svojih pesmi. Če bi ga okoliščine speljale na drugačno pot, najbrž ne bi pri svojih 33 letih v trnovski cerkvi zagledal Julije Primic, njegove dolgoletne ljubezni. Primičeva Julija je bila njegova muza skozi celotno obdobje ustvarjanja, njej je namreč posvetil Sonetni venec in mnoge druge ljubezenske pesmi.
Njegov obrazni profil je upodobljen na slovenskem kovancu za dva evra.
V enem letu je izgubil strica in najboljšega prijatelja
Ko je bil star 35 let, je umrl njegov njegov stric Jožef, istega leta je v Savi utonil še njegov prijatelj Matija Čop, ki mu je posvetil Krst pri Savici. V naslednjih letih se je zapletel z Ano Jelovšek, s katero sta imela tri otroke, a je vseeno zaradi številnih izgub bližnjih in neuslišane ljubezni Julije zapadel v krizo.
Prešernov trg, nabrežje, ulice
V središču prestolnice se danes po njem imenuje trg, njegovo ime nosijo slovenske ulice, na Primorskem so po njem poimenovali nabrežje v Piranu. Njegov obrazni profil pa je upodobljen na slovenskem kovancu za dva evra.
V zadnjih letih je pisal predvsem duhovite pesmi
Postajal je ravnodušen in začel zahajati v gostilne, kjer je našel navdih za pesmi, ki so bile predvsem duhovite, njihova pesniška ustvarjalnost pa je pešala. Temu so sledili resnejši znaki bolezni in pri 48 letih je umrl v Kranju.
6