Četrtek, 27. 10. 2016, 14.48
6 let, 6 mesecev
Kaj morate vedeti o razlastitvi imetnikov vrednostnih papirjev dokapitaliziranih bank?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
3
Zaradi razlastitve imetnikov vrednostih papirjev dokapitaliziranih bank konec leta 2013 je škodo utrpelo okoli sto tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic.
Ustavno sodišče je odločilo, da je zakon o bančništvu, ki je bil podlaga za izbris podrejencev v letu 2013, deloma protiustaven. Celotna odločba.
Ustavno sodišče odločilo: Zakon o bančništvu deloma protiustaven
Zakaj se je zgodil izbris?
Slovenija je konec leta 2013 po izjemno slabih rezultatih stresnih testov treh sistemskih bank te dokapitalizirala s tremi milijardami evrov ter pri tem razlastila imetnike podrejenih obveznic in male delničarje teh bank. Govorimo tudi o tako imenovanem striženju lastnikov podrejenih obveznic podržavljenih bank.
Kdaj je dovoljeno striženje imetnikov obveznic?
Ko je 18. decembra 2013 ustavno sodišče zavrnilo predlog dveh stanovskih združenj malih delničarjev o zadržanju zakona o bančništvu, ki je bil zakonska podlaga za izbris imetnikov obveznic, je Evropska komisija izdala dovoljenje za dokapitalizacijo bank. Ta se šteje za državno pomoč, mogoča pa je le, če je Banka Slovenije izkazala kapitalsko podhranjenost državnih bank. Zato se pod vprašaj postavlja pravo vrednotenje bilanc bank.
Ker naj bi Evropska komisija želela breme reševanja bank prevaliti tudi na imetnike podrejenih obveznic, je vztrajala pri izbrisu lastnikov obveznic. To je zakonsko mogoče le ob negativnem kapitalu bank.
So bile bilance bank namenoma ovrednotene kot najslabše mogoče?
Ekonomist Veljko Bole v nedavni študiji, o kateri je pisal Dnevnik, ugotavlja, da smo sanacijo bank preplačali za vsaj poldrugo milijardo evrov. Kdo je naročnik, ni znano, tudi sama študija ni javna, avtor pa je ne želi komentirati.
Slovenska vlada je potezo razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v podržavljenih bankah opravičevala s tem, da če tega ne bi naredili, ne bi dobili evropskega dovoljenja za dokapitalizacijo bank in bi morali zaprositi za pomoč.
Komu je bilo striženje v interesu?
Pojavljajo se namigovanja, da si je želela slovenska vlada s preveč radodarno dokapitalizacijo domačih bank povrniti ugled in kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih. Ugiba se tudi, da so s tem manevrom lahko dokapitalizirane banke slabe terjatve prepoceni prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Kaj je podrejena obveznica?
Podrejena obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga banka izdaja z namenom vključitve v dodatni kapital banke, in sicer na podlagi izdanega dovoljenja Banke Slovenije.
Kakšna je razlika med navadno in podrejeno obveznico?
Glavna razlika med navadno in podrejeno obveznico je različen status pri poplačilu terjatev imetnikov navadnih oziroma podrejenih obveznic v primeru stečaja izdajatelja. Če se to zgodi, so terjatve imetnikov podrejenih obveznic pri pravici izplačila podrejene vsem terjatvam navadnih upnikov (na primer imetnikov navadnih obveznic).
Skladno z višjim tveganjem, ki ga prevzema imetnik podrejene obveznice, je običajno donos podrejene obveznice višji od donosa navadne obveznice istega izdajatelja.
Po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov.
Kolikšna je donosnost podrejenih obveznic?
Podrejena obveznica ima lastnosti podrejenosti, njena ročnost in donos pa sta lahko različni. NLB je tako na primer 24. maja 2010 javnosti ponudila podrejene obveznice, ki jih je lahko vpisala katerakoli domača ali tuja fizična oseba.
Obveznice z oznako NLB26 so imele ročnost sedem let, obrestna mera je bila nespremenljiva in je znašala 6,25 odstotka, glavnica pa bi zapadla v plačilo 24. maja 2017. Nominalna vrednost enega apoena je znašala sto evrov.
To v praksi pomeni, da bi vlagatelj, ki je kupil za 10 tisoč evrov obveznic, vsako leto prejel 625 evrov obresti, po sedmih letih pa izplačano še glavnico, torej vloženih 10 tisoč evrov. Ker pa so obveznice pred striženjem kotirale na borzi je bila njihova vrednost odvisna od ponudbe in povpraševanja.
Ko je bil borzni tečaj na primer pri 30 odstotkih nominalne vrednosti obveznice, je vlagatelj z nakupom za tri tisoč evrov obveznic dobil pravico do izplačila glavnice v višini 10 tisoč evrov in vmesnih obresti v višini 625 evrov. Če se v prihodnosti izkaže, da bo izbris imetnikov teh obveznic razveljavljen, bodo vlagatelji, ki so kupovali v času, ko se je že špekuliralo o morebitnem izbrisu, zelo dobro zaslužili. Nekateri bodo lahko celo potrojili svoj vložek.
Kolikšna je skupna vrednost izbrisanih podrejenih obveznic?
Po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev je škodo utrpelo sto tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine.
Po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov.
3