Kaj in kako lahko gradimo po uredbi o razvrščanju objektov?

Zuredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, sprejeto februarja in spremenjeno marca, je Janševa vlada, kot je zapisala, določila širok nabor nezahtevnih objektov, za katere je mogoče dobiti gradbeno dovoljenje po poenostavljenem postopku. Nekdanja vlada je sprejem dokumenta utemeljila z odpravo administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe. Kot so pojasnili, bo v več primerih kot do zdaj mogoče investicije izvesti brez gradbenega dovoljenja in posledično brez projektne dokumentacije oziroma bo ta manj obsežna, postopki pa bodo hitri in za investitorje bistveno cenejši. Na uredbo se je sicer s pismom premierki Alenki Bratušek kritično odzval del stroke, zbran v skupini Odgovorno do prostora. Kaj torej določa nova uredba, ki naj bi poenostavila postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, v več primerih kot doslej pa omogočila izvedbo gradnje brez gradbenega dovoljenja? V nadaljevanju smo pripravili njen pregled z nekaterimi pojasnili. Štiri vrste objektov, pri dveh postopki poenostavljeni Uredba razvršča in določa objekte glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne, podrobneje določa vzdrževanje objektov, pa tudi pogoje za umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, kadar ti niso določeni v prostorskem aktu. Zahtevni objekti po uredbi so objekti, v katerih se zadržuje večje število oseb, objekti, ki imajo velike dimenzije, objekti, za katere je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drugi objekti, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Med zahtevne objekte se na primer uvrščajo večstanovanjske stavbe, poslovne in upravne stavbe, gostinske, trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, ki presegajo površine in višine, določene v uredbi, pa seveda ceste, mostovi in vsi ostali veliki objekti. Nezahteven objekt po uredbi je tisti, ki je konstrukcijsko manj zahteven. Kot enostavne uredba opredeljuje konstrukcijsko nezahtevne objekte, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, obenem pa niso namenjeni prebivanju in nimajo vplivov na okolje. Manj zahtevni objekti pa so vsi tisti, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Primeri nezahtevnih objektov Primeri nezahtevnih objektov po uredbi so na primer majhne stavbe s površino do 50 kvadratnih metrov (garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva in podobno), razni pomožni objekti v javni rabi, ograje, višje od dveh metrov, podporni zidovi, greznice, samostojna parkirišča do 200 kvadratnih metrov, športna igrišča na prostem, velika od 1.000 do 10 tisoč kvadratnih metrov, večji objekti za oglaševanje, objekti za rejo živali s površino do 100 kvadratnih metrov, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti s površino do 150 kvadratnih metrov, na primer kozolci toplarji, pa tudi objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost s površino do 80 kvadratnih metrov. Primeri enostavnih objektov Med enostavne objekte pa uredba med drugim uvršča majhne stavbe do površine 20 kvadratnih metrov, ki so zasnovane kot dopolnitev obstoječih povezav (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica in podobno), manjše pomožne objekte v javni rabi (na primer pomožni cestni objekti), ograje, nižje od dveh metrov, podporne zidove, greznice z volumnom do 30 kubičnih metrov, rezervoarje za vodo z volumnom do 100 kubičnih metrov, do pet metrov visoke in do 30 metrov globoke vodnjake in vodomete, kolesarske in gozdne poti ter pešpoti, manjša igrišča na prostem (s površino do 1.000 kvadratnih metrov), pa tudi manjše oglaševalske površine ter pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, manjše od tistih, ki se uvrščajo med nezahtevne objekte, med katerimi uredba na primer našteva kozolce, kmečke lope, rastlinjake, silose, skednje, senike, kašče, gnojišča in podobno. Pogoj za dopustnost gradnje se presoja po prostorskem aktu Po uredbi je pogoj za umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor izpolnjen, če so pri nameravani gradnji upoštevane določbe prostorskih aktov in drugih predpisov občine. Kadar ti pogojev ne navajajo, se za dopustnost umestitve upoštevajo pogoji iz uredbe, med katerimi so odmiki od sosednjega zemljišča, dopustna namenska raba, dovoljeno število objektov na posamezni parceli ter dovoljeno oblikovanje, materiali in velikost. Treba je pojasniti, da uredba ne posega in ne spreminja prostorskih aktov, ki jih sprejmejo posamezne občine in v katerih so prikazani območja namenske rabe zemljišč, vrste dopustnih dejavnosti, merila in pogoji za umeščanje vseh vrst objektov, podatki o varovanih območjih in pasovih in podobno. Po veljavni zakonodaji mora biti torej sleherni objekt umeščen v prostor v skladu s prostorskim aktom. Tako gradnja zunaj območij in brez pogojev, ki jih določajo občinski prostorski akti, v nobenem primeru ni dovoljena. Izjema je zgoraj omenjeni primer, ko prostorski akti in drugi občinski predpisi ne navajajo pogojev za prostorsko umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

Soglasja obvezna v vsakem primeru Tako za nezahtevne kot za enostavne objekte velja, da mora investitor pred gradnjo objekta pridobiti potrebna soglasja. Na primer soglasje pristojnega soglasodajalca, če je nameravana gradnja objekta znotraj varovalnega pasu vodotoka, prometne infrastrukture, okoljske, energetske in elektronske infrastrukture ter druge gospodarske javne infrastrukture.

Soglasje je potrebno tudi v primeru, ko je nameravana gradnja na varovanem območju kulturne dediščine, varovanem območju narave, vodovarstvenem območju, v varovalnih gozdovih.

Kadar je odmik nameravanega objekta manjši od predpisanega, je potrebno soglasje soseda.

Brez gradbenega dovoljenja pri enostavnih objektih Pri objektih, ki jih uredba uvršča med enostavne, razen zgoraj navedenih soglasij ni potrebna pridobitev nobenih drugih posebnih dovoljenj. Ob tem velja pripomniti, da pri gradnji enostavnih objektov tudi po stari uredbi, ob upoštevanju veljavnega zakona o graditvi objektov, ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

V vsakem primeru pa mora vsak, ki želi posegati v prostor, vedeti, kaj določa prostorski akt, in to tudi upoštevati.

Poenostavljen postopek za nezahtevne objekte "Investitor mora za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt tudi po novi uredbi izpolniti poseben formular in priložiti listine, iz katerih so razvidni situacija objekta, tehnični opis, namembnost, površina, tloris, prerez in fasada objekta, pa tudi navedba odmikov od sosednjih parcel ter seveda vsa potrebna soglasja. Izkazati mora tudi pravico graditi. Oblikovanje in umestitev objekta pa mora biti v skladu s prostorskim aktom. Gre za poenostavljen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja," pojasnjuje arhitektka Jana Malenšek iz biroja Malenšek arhitekti. "Postopek tako ostaja enak, je pa nova uredba določene objekte razvrstila drugače, nekaterim enostavnim in nezahtevnim objektom pa je spremenila zgornjo mejo velikosti ter podrobneje opredelila, kaj je vzdrževanje," dodaja Malenškova.

Investitorje preverja inšpekcija Nadzor na tem, ali so objekti skladni z zakonom o graditvi objektov in s prostorskimi akti, pa tudi z gradbenim in uporabnim dovoljenjem, sicer izvaja pristojni inšpektorat.

Inšpektorat preverja, ali se objekt gradi, ali je zgrajen in ali se uporablja in vzdržuje v skladu z zakonom o graditvi objektov, s podzakonskimi akti, pravilniki, prostorskimi akti in drugimi predpisi.