Torek, 24. 10. 2023, 22.10
6 mesecev
Kaj čaka upokojence v prihodnjih mesecih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,09
Prihodnje leto spremembe pri upokojevanju niso predvidene, naj bi pa v pogajanjih o pokojninski reformi znova tudi odpirali vprašanje dviga upokojitvene starosti za dve leti.
Konec novembra in decembra bodo upokojenci prejeli 1,8-odstotni dodatek k pokojnini, konec leta pa prvič tudi zimski upokojenski regres v višini 40 odstotkov letnega regresa, ki bo po izračunih znašal od 58 do 182 evrov. Ta bo po napovedih izplačan 20. decembra.
Novembrski in decembrski 1,8-odstotni dodatek bodo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) izračunali na podlagi oktobrske pokojnine. Pri zagotovljeni pokojnini za 40 let dela, ki zdaj znaša 687 evrov, bo to pomenilo dodatnih 12 evrov. Od novembra bo tako zagotovljena pokojnina znašala 700 evrov. Februarja prihodnje leto bo sledila redna uskladitev pokojnin.
Kot je napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, naj bi kljub težavam z javnimi financami, ki jih imamo zaradi posledic poplav, našli način, da izpeljejo polno uskladitev pokojnin za 8,2 odstotka, ki naj bi se prvič v zgodovini zgodila že januarja. V predlogu proračuna za leto 2024 bodo po napovedih za to uskladitev predvideli približno 550 milijonov evrov.
O redni uskladitvi pokojnin na ZPIZ pravijo, da še ne vedo, kakšna bo njena točna višina. "Ta se namreč izvede na podlagi sklepa sveta zavoda, ki enkrat letno (v drugi polovici februarja) ugotovi višino redne uskladitve, upoštevajoč rast povprečne mesečne bruto plače (v deležu 60 odstotkov) in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (v deležu 40 odstotkov) v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi SURS. Ker uradni podatki niso znani pred 15. februarjem v letu, v katerem se izvede uskladitev, je pričakovano višino redne uskladitve mogoče napovedovati zgolj v okvirnih odstotkih na podlagi razpoložljivih in nedokončnih podatkov," so pojasnili, a dodali, da za zdaj res kaže, da bi lahko znašala okrog osem odstotkov.
Še pred redno uskladitvijo pokojnin bo januarja 2024, če bosta državna proračuna za leti 2024 in 2025 sprejeta v predlagani obliki, prišlo tudi do 1,8-odstotne predčasne uskladitve pokojnin (če tega ne bi bilo, bi januarja upokojenci prejeli nižjo pokojnino, kot so jo novembra in decembra z dodatkom). Na ZPIZ pravijo, da bodo konec februarja tako upokojenci prejeli pokojnino, pri kateri bo v celoti upoštevana višina redne uskladitve, in pripadajočo razliko za januar 2024, zmanjšano za 1,8 odstotka predčasne uskladitve.
V tem letu "prihranili" 130 milijonov
Ob tem je treba poudariti dvoje. Prvič, da uskladitev v prihodnjem letu ne bo izvedena na osnovi novembrske ali decembrske pokojnine z dodatkom, temveč na osnovi pokojnin brez teh dodatkov. Omenjeni 1,8-odstotni dodatek v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta je namreč začasen.
Kot smo že pisali, vlada spomladi letos ni sledila predlogu sveta zavoda ZPIZ, ki je predlagal, da bi letos pokojnine uskladili za najmanj 3,5 odstotka, temveč se je odločila za sto milijonov evrov vreden paket s štirimi ukrepi, ki bi izboljšali predvsem položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami.
Drugo pomembno dejstvo je, da pri tem ni šlo le za ciljane ukrepe, temveč je država na ta račun tudi prihranila, saj bi 3,5-odstoten dvig pokojnin proračun stal okoli 230 milijonov evrov, torej 130 milijonov več kot ukrepi, ki so jih na koncu sprejeli.
Zato so že maja letos v Zvezi društev upokojencev Slovenije izrazili pričakovanje, da bo redna uskladitev pokojnin v letu 2024 občutna. "Tako bomo vsaj malo popravili izgubljeno obdobje leta 2023," so zapisali in vlado pozvali, naj to upošteva, ko bo pripravljala spremembe proračunskih dokumentov za leto 2024.
Zimski regres še pred božičem?
Med ukrepi, ki še letos čakajo upokojence, je tudi tako imenovani zimski regres v višini 40 odstotkov letnega regresa. Zimski regres bo izplačan v petih različnih višinah – tisti z najvišjimi pokojninami bodo prejeli 58 evrov, tisti z najnižjimi pa 182 evrov. Ta dodatek bodo na ZPIZ večini upokojencev nakazali 20. decembra, aprila prihodnje leto pa še tistim, ki bodo "upravičenje do letnega dodatka za leto 2023 pridobili kasneje na podlagi odločb o priznanju nove pravice z učinkom za nazaj".
Prihodnje leto spremembe pri upokojevanju niso predvidene, naj bi pa v pogajanjih o pokojninski reformi znova odpirali vprašanje dviga upokojitvene starosti, in sicer za dve leti, je v začetku meseca povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Zahtevana pokojninska doba bi medtem ostala 40 let.
Veljavni splošni pogoji za starostno upokojitev so sicer tako za moškega kot za žensko 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Pokojninska reforma je trenutno v usklajevanju, predlog naj bi po napovedih na vlado prišel sredi prihodnjega leta, do konca leta pa naj bi jo sprejel državni zbor.
Septembra najvišja pokojnina 3.911 evrov
Po podatkih ZPIZ povprečne neto starostne pokojnine neprekinjeno rastejo od leta 2018. Letne stopnje rasti so se gibale od 2,6 odstotka v letu 2020 do 10,6 odstotka v lanskem letu. Povprečna neto starostna pokojnina brez sorazmernih delov in delnih pokojnin je lani znašala 67 odstotkov povprečne neto plače – to razmerje pa se od leta 2015 ni bistveno spremenilo.
Porazdelitev pokojnin je po podatkih ZPIZ tako, da 22 odstotkov ali skoraj 90 tisoč upokojencev prejema med 600 in 700 evrov pokojnine, sledita skupina s skoraj 60 tisoč upokojenci z od 700 do 800 evrov pokojnine in skupina 47 tisoč upokojencev z od 800 do 900 evrov pokojnine. Pokojnino v razponu od 600 do 900 evrov tako prejema skoraj polovica upokojencev.
V Sloveniji je tudi več kot 3.700 upokojencev (slab odstotek), ki prejema več kot 2.500 evrov pokojnine. Septembra je najvišja izplačana pokojnina znašala 3.911 evrov. Najvišja pokojnina je sicer omejena s štirikratnikom najnižje pokojninske osnove.
