SiolNET. Novice Slovenija
0,53

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jerkičeva ob 1. maju: 130 let osnova za vse, kar nas še čaka

0,53

termometer

Borut Pahor, Lidija Jerkič
Foto: STA

Letos obeležujemo 130. obletnico prvega proslavljanja praznika dela v Sloveniji. V teh letih je bilo doseženo veliko, a smo s stanjem težko zadovoljni, je v nagovoru v predsedniški palači poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "130 let predstavlja osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka," je prepričana.

Letos praznik dela, 1. maj, mineva v drugačnih okoliščinah, pa kljub temu nič ne izgublja na pomenu, je po poročanju STA v osrednjem nagovoru v predsedniški palači v Ljubljani ob predsedniku republike Borutu Pahorju izpostavila Lidija Jerkič.

Prvič so se zbrali pred 130 leti

Pred 130 leti so se v Sloveniji prvič zbrali ljudje in organizirano zahtevali, da se skrajša delovni čas in se izboljšajo delovni pogoji. Tvegali so, da jih bodo preganjali oblastniki, policisti in vojska, kar se sicer ni zgodilo, je spomnila Jerkičeva.

"Virus nas je resnično vrnil h koreninam"

V ZSSS so želeli letošnji 1. maj proslavljati nekoliko drugače kot v preteklih letih. "Želeli smo narediti drugačen praznik, nekoliko obrniti navade, nekoliko zmanjšati pomen, ki je bil bolj v druženju kot v razumevanju 1. maja. Želeli smo se vračati h koreninam," je pojasnila Jerkičeva. A da bo 1. maj tako zelo drugačen, si niso predstavljali. "Virus nas je resnično vrnil h koreninam," je dejala po pisanju STA.

Borut Pahor, Lidija Jerkič Foto: STA

Jerkičeva je izpostavila številne pravice, pridobljene v zadnjih 130 letih - denimo 40-urni delovnik, volilna pravica žensk, uvedba pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. "Uspeli smo priti do točke, ko je pretežni večini prebivalstva zagotovljena varna zaposlitev, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje ter pokojnina. Težko pa smo zadovoljni, zato teh 130 let predstavlja le osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka," je poudarila, poroča STA.

"Sistem ni pravičen"

Novi koronavirus je izpostavil različne oblike zaposlitve v Sloveniji, ki "niso vse varne", je spomnila Jerkičeva. "Imamo 1,2 milijona ljudi, ki potrebuje državno pomoč, kar pove, da sistem ni pravičen. Vsi iščemo zavetje države, ko se kaj zalomi, ko je treba državo financirati, plačevati prispevke in davke, pa nismo tako enaki," je opozorila.

Borut Pahor Janez Janša Novice Janša: Svet po epidemiji ne bo več svet, ki smo ga poznali včeraj #video

Gospodarstvo se zdaj ne oglaša, da naj jih država pusti pri miru

Spomnila je, da so delodajalci še januarja v razpravi o minimalni plači državi očitali intervencionizem in zahtevali, naj gospodarstvo pusti pri miru. "V zadnjem mesecu nisem slišala, naj država pusti gospodarstvo pri miru, prav nasprotno - ves čas poslušamo: država naj, država ni, država bo, od države hočemo," je po pisanju STA dejala prva dama ZSSS.

"Ne želimo več slišati, da je treva zdravstvo ali šolstvo privatizirati"

Virus je po njenih ocenah izpostavil tudi pomen javnih storitev. "V naslednjih petih ali desetih letih ne želim nikoli več slišati, da je treba zdravstvo ali šolstvo privatizirati. Samo od javnih storitev je v tem trenutku odvisno naše zdravje, počutje, to je področje, kamor bo treba vlagati veliko denarja," je opomnila po poročanju STA.

Koronavirus je pokazal tudi, kako hitro je mogoče skrajšati delovni čas, urediti delo od doma. Opozarja nas, da bo treba spregovoriti tudi o pravici do odklopa, ko delodajalcu delavec ne bo ves čas na voljo. "Upam, da nas je to naučil in da čez dva meseca ne bo spet vse, kot je bilo," je poudarila Jerkičeva.

Pahor:  Koronavirus nas je spomnil, kako pomembna je država

Pahor se je z Jerkičevo strinjal, da nas je koronavirus spomnil, kako pomembna je država. "Ni tu samo zato, da ima vojsko ali policijo. Je tudi socialna država, pravna država. Vsi ti temelji so pomembni, da ohranimo elemente pravičnosti, občutke enakosti, kar je pomembno za legitimnost neke skupnosti in da lahko ta skupnost ukrepa in rešuje probleme," je po navedbah STA dejal predsednik.

Poudaril je pomen socialnega dialoga, zlasti v času koronavirusa. "Socialni dialog je mučen, je zahteven, mestoma nemogoč, pa vendar se socialni partnerji vedno znova vračajo k njemu, ker v urejeni demokratično državi s socialno-tržnim gospodarstvom brez njega ni mogoče dosegati konsenza o temeljnih usmeritvah države na trgu dela in na trgu kapitala," je navedel predsednik. Partnerje v socialnem dialogu je Pahor po pisanju STA pozval, da naj z največjo možno strpnostjo skušajo najti tako kratkoročne praktične rešitve kot tudi strateške usmeritve za to, da bo Slovenija ostala konkurenčna in solidarna tudi v času po krizi.

Nenazadnje pa je predsednik izpostavil vprašanje družbene neenakosti. "Občutek nepravičnosti je lahko velik vir nevarnosti in nestabilnosti. Zato je treba storiti vse za to, da omogočimo približno enake pogoje vsem, da razvijejo vse svoje talente in si omogočijo človeka dostojno življenje," je poudaril. Slovenija mora zagotoviti, da največji del prihajajoče krize ne bo padel na ramena najšibkejših. "S tem bomo dobili velikanski moralni kapital za iskanje strateških rešitev za obdobje po krizi," je po poročanju STA prepričan Pahor.

Ob prazniku dela opozorila o položaju prekarnih delavcev in mladih

Ob mednarodnem prazniku dela se vrstijo tudi opozorila na položaj nekaterih ranljivih skupin, kot so prekarni delavci in mladi. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo so poudarili, da je epidemija covida-19 pokazala, da prekarni delavci stalno hodijo po robu preživetja. V Zavodu Nefiks pa se zavzemajo za sprejem ukrepov v pomoč študentom.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo na problematiko prekarnega dela opozarjajo že skoraj deset let. Čeprav je v tem času prišlo do nekaterih korakov v pravo smer, pa nobena vlada, ne glede na politične barve, ni zares naslovila te problematike, so opozorili v sporočilu za javnost.

Pri tem je epidemija novega koronavirusa pokazala, da prekarni delavci stalno hodijo po robu preživetja. Tudi tisti, ki so prej zaslužili dovolj za dostojno življenje, so praktično čez noč ostali brez prihodkov. Precej bolj številna pa je bila skupina tistih samozaposlenih, študentskih delavcev, honorarcev in ostalih prekarcev, ki so že pred epidemijo komaj shajali, trenutna situacija pa jih je spravila v še bolj negotov položaj. Po podatkih gibanja približno četrtina samozaposlenih živi pod pragom tveganja revščine.

Po drugi strani je epidemija močno povezala prekarne delavce. "Praktično čez noč so se prekarni delavci na socialnih omrežjih povezali v skupine, ki so štele po 10 in več tisoč članov. Jasno in glasno smo skupaj zahtevali, da jim država ponudi pomoč - vlada je morala pod našimi pritiski popustiti in zagotoviti večini prekarnih delavcev, da lahko preživijo to težko obdobje," so poudarili.

Da je izbruh novega koronavirusa prizadel tudi študente in druge mlade, pa opozarjajo v Zavodu Nefiks. Tako je študente najbolj prizadela nezmožnost opravljanja študentskega dela in s tem upad njihovih prihodkov, zaradi česar ne zmorejo plačevanja najemnin, pomoč staršev je pri večini vprašljiva, saj se tudi sami spoprijemajo z denarnimi težavami. Negotova finančna situacija skrbi za pospešen upad motivacije za študij, iskanja zaposlitve in ima neprizanesljiv vpliv na duševno stanje mladih.

Ob tem so na odločevalce naslovili konkretne predloge pomoči. Tako predlagajo denarno pomoč za študente, ki naj bo financirana iz državnega sklada, namenjenega subvencionirani prehrani, vsaj delno nadomestilo študentom, ki ne morejo opravljati študentskega dela in jim to predstavlja edini vir dohodka ter delno subvencioniranje najemnin študentom, ki bivajo pri zasebnikih. (STA)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin