Četrtek, 23. 4. 2015, 13.55
8 let
Jemo kakovostno, jemo slovensko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Ali potrošniki kupujemo kakovostno slovensko hrano? Kaj o naših nakupnih navadah pravimo v anketah, kako nakupujemo v realnosti in kaj na vse to pravijo strokovnjaki? O kakovosti hrane na naših trgovskih policah so danes na okrogli mizi razpravljali predstavniki politike, stroke in gospodarstva. Razkrili so tudi najnovejše rezultate raziskave o označbi višje kakovosti, ki kažejo zvišanje poznavanja te označbe med slovenskimi potrošniki.
O tem, zakaj je zavedanje o kakovosti hrane pomembno ter kako prepoznavati kakovostne prehranske izdelke, so spregovorili strokovnjaki na okrogli mizi, ki jo je pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala Mlekarna Celeia. Na okrogli mizi so razpravljali mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, univ. dipl. inž. kmet. Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia, doc. dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Jana Prešeren, izvršna direktorica raziskovalne hiše Aragon.
Najbolj kakovostni izdelki v Sloveniji nosijo označbo višje kakovosti, ki jo podeljuje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno pa se z njo ponašajo nekateri siri, med, jajca in mesni izdelki. Pa jih potrošniki prepoznavajo kot kakovostne? Ali sploh vedo, kaj pomeni označba višje kakovosti? To je poskušala ugotoviti raziskava o prepoznavnosti označbe višje kakovosti, ki jo je v letih 2013 in 2015 izvedla Mlekarna Celeia, z raziskovalno hišo Aragon. Rezultate raziskave, ki ugotavlja zvišanje poznavanja označbe višje kakovosti med slovenskimi potrošniki, je predstavila Jana Prešeren, izvršna direktorica Aragona: "V raziskavi iz leta 2015 je 32 odstotkov potrošnikov na katerem od poltrdih sirov opazilo označbo višje kakovosti, v letu 2013 le 12 odstotkov. Prav tako se je zvišal delež tistih, ki označbo povezujejo s siri Zelene Doline, nosilci označbe višje kakovosti." V raziskavi iz leta 2015 je s siri Zelene Doline označbo povezalo: v primeru Edamca 40 % potrošnikov (2013 le 33 %), v primeru Gaude 32 % potrošnikov (2013 le 26 %), v primeru Trapista pa 30 % potrošnikov (2013 le 20 %).
O tržnih raziskavah je na dogodku spregovoril tudi doc. dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki se je osredotočil na diskrepanco med rezultati raziskav in vedenjem potrošnikov v realnosti. "Opaziti je razliko med tem, kaj potrošniki govorijo, da bi želeli kupovati, in tem, kaj dejansko kupujejo. Slovenski potrošnik je pri nabavi hrane namreč pogosto tržno usmerjen, četudi pri tem naredi kompromis na račun porekla ali kakovosti," je povedal Kuhar. Kljub tem podatkom pa v Mlekarni Celeia, ki proizvaja sire z označbo višje kakovosti, v zadnjih letih beležijo pozitivne spremembe na strani prodaje izdelkov z označbo višje kakovosti. "V Mlekarni Celeia se lahko pohvalimo, da smo edina mlekarna, ki proizvaja sire z označbo višje kakovosti, ki so označbo prejeli, ker ne vsebujejo konzervansov. Gre za sire Zelene Doline Gauda, Edamec, Trapist in druge, ki so pridelani izključno iz slovenskega mleka. Kakovost našega mleka, ki nosi tudi certifikat Brez GSO je potrdila tudi raziskava GIZ mlekarstva Slovenije, ki mleko Mlekarne Celeia iz domačega odkupnega območja uvršča v sam slovenski vrh," je na dogodku poudaril Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia. "Prodajni podatki kažejo, da vse več potrošnikov posega po naših sirih z označbo višje kakovosti, zavedamo pa se, da je na tem področju še velik neizkoriščen potencial," je še povedal Jakob, ki meni, da je slovenske potrošnike treba nenehno in večplastno prepričevati, da posežejo po domačih kakovostnih izdelkih – s poreklom, z označbami (kot je označba višje kakovosti) in s kakovostjo produkta. Ko potrošniki izbirajo med slovenski izdelki, ki so po mnenju strokovnjakov večinoma kakovostni, in hrano iz uvoza, ki je večinoma cenena in nižje kakovosti, pa še vedno pogosto posežejo po cenejšem produktu. Tako imenovanih Kupcev kakovosti je po Trženjskem monitorju (pomlad, 2014) med vsemi kupci v Sloveniji le 25 odstotkov. Gre za potrošnike, ki posegajo po izdelkih z oznako posebne kakovosti, hkrati so bolj naklonjeni izdelkom slovenskega porekla, tudi če je cena zato nekoliko višja.
Minister Židan je na okrogli mizi izpostavil, da država Slovenija namenja veliko pozornost proizvodnji hrane tako s strani nacionalnega kot tudi iz EU vidika, v novi finančni perspektivi pa sta za ta namen na razpolago 2 milijardi evrov. Izpostavil je tri cilje nove kmetijske politike: skrb za proizvodnjo hrane, nujnost upoštevanja okoljske komponente pri pridelavi hrane ter cenovni vidik. V Sloveniji pri proizvodnji (varne) lokalne hrane sledimo resoluciji "Zagotovimo.si hrano za jutri", ki je temeljni dokument o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, ki pa ne vsebuje "orodja" glede novosti – sprememb v lastniški strukturi podjetij v prehranski verigi. Minister Židan je nadalje izpostavil, da imamo v mlečnem sektorju pluralizem lastništva. Izbira oz. nakup posameznega izdelka pa je vsekakor pomembna odločitev vsakega posameznika – potrošnika, zato je nujno potrebno še boljše ozaveščanje o različnih shemah kakovosti, ki jih imamo v Sloveniji.
Pojasnilo o raziskavi GIZ mlekarstva Slovenije: primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni podatki za januar-november 2014 GIZ mlekarstva Slovenije.
