Ponedeljek, 8. 9. 2014, 15.07
7 let, 9 mesecev
Slovenska hrana? Da, čeprav dražja.
Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Na tem področju bi tako morali še veliko postoriti in izkoristiti priložnosti, ki jih prinašata tako pridelava kot kupovanje domačih izdelkov.
V povprečju bi anketiranci za slovensko hrano plačali več kar 15 odstotkov več.
Osemintrideset odstotkov tistih, ki so odgovorili, da za slovensko hrano ne bi plačali višje cene, je kot razlog navedlo, da ni razlik med domačo in tujo hrano, podoben odstotek anketirancev pa je izpostavilo, da si slovenske hrane ne morejo privoščiti.
Manca Knap je skupaj s partnerjem odprla trgovino Domačija dobrot, v kateri ponuja izdelke slovenskih pridelovalcev vse od Goričkega do Pirana. Kot je dejala, opaža, da je vedno več porabnikov ozaveščenih o zdravem načinu prehranjevanja, seznanjeni pa so tudi z razlikami med uvoženimi in domačimi proizvodi. Zato se trend povpraševanja po izdelkih in živilih slovenskega izvora povečuje.
Ob tem je opozorila, da ima poglavitno vlogo pri nakupu še vedno kupna moč posameznikov, ki pa je v Sloveniji pri številnih slaba.
Glede težav s previsokimi cenami, na katere so opozorili nekateri anketiranci, je Knapova dejala, da so cene, kadar govorimo o ekoloških izdelkih, res višje v primerjavi z ekološkimi izdelki iz uvoza, vendar ob tem številni pozabljajo, da se smernice ekološkega kmetijstva v Sloveniji razlikujejo od smernic v tujini, prav tako pa so pri nas obdelovalne površine manjše, kar pomeni manjši doprinos.
"Tistim, ki cenijo, predvsem pa okusijo razliko, ni težko odšteti nekaj denarja več za omenjene proizvode in se radi vračajo nazaj. Seveda se vedno najdejo tudi taki, ki se jim cene zdijo previsoke," je poudarila.
Predlagala je, da bi začeli na primer pri javnih ustanovah: šolah, vrtcih in domovih za ostarele. "Če bi za začetek, vsaj nekajkrat na teden, javne ustanove pri svojih obrokih uporabljale lokalno pridelano hrano, bi bila to dobra spodbuda proizvajalcem," meni.