Slovenska hrana? Da, čeprav dražja.

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Na tem področju bi tako morali še veliko postoriti in izkoristiti priložnosti, ki jih prinašata tako pridelava kot kupovanje domačih izdelkov.

Pripravljeni plačati za kakovost, drugi bi, pa nimajo denarja Episcentrova anketa je pokazala, da je kar 74 odstotkov pripravljenih plačati celo več za slovensko hrano, ob tem pa med razlogi navajajo, da je takšna hrana bolj kakovostna, sveža in zdrava, da želijo z nakupom podpreti domače kmete, ki jim tudi bolj zaupajo.

V povprečju bi anketiranci za slovensko hrano plačali več kar 15 odstotkov več.

Osemintrideset odstotkov tistih, ki so odgovorili, da za slovensko hrano ne bi plačali višje cene, je kot razlog navedlo, da ni razlik med domačo in tujo hrano, podoben odstotek anketirancev pa je izpostavilo, da si slovenske hrane ne morejo privoščiti.

Ozaveščeni porabniki Rezultati Episcentrove ankete pa se odražajo tudi pri nekaterih ponudnikih slovenskih izdelkov.

Manca Knap je skupaj s partnerjem odprla trgovino Domačija dobrot, v kateri ponuja izdelke slovenskih pridelovalcev vse od Goričkega do Pirana. Kot je dejala, opaža, da je vedno več porabnikov ozaveščenih o zdravem načinu prehranjevanja, seznanjeni pa so tudi z razlikami med uvoženimi in domačimi proizvodi. Zato se trend povpraševanja po izdelkih in živilih slovenskega izvora povečuje.

Ob tem je opozorila, da ima poglavitno vlogo pri nakupu še vedno kupna moč posameznikov, ki pa je v Sloveniji pri številnih slaba.

Razlika, ki se okusi Podobne razloge za nakup slovenskih proizvodov kot pri Episcentrovi raziskavi je pri svojih strankah opazila tudi Knapova. Kot je navedla, so to: ‒ želja po boljši kakovosti živil, ‒ poznavanje izvora živila, ‒ podpora slovenskemu kmetu oziroma proizvajalcu in ‒ večje zaupanje domačim proizvodom.

Glede težav s previsokimi cenami, na katere so opozorili nekateri anketiranci, je Knapova dejala, da so cene, kadar govorimo o ekoloških izdelkih, res višje v primerjavi z ekološkimi izdelki iz uvoza, vendar ob tem številni pozabljajo, da se smernice ekološkega kmetijstva v Sloveniji razlikujejo od smernic v tujini, prav tako pa so pri nas obdelovalne površine manjše, kar pomeni manjši doprinos.

"Tistim, ki cenijo, predvsem pa okusijo razliko, ni težko odšteti nekaj denarja več za omenjene proizvode in se radi vračajo nazaj. Seveda se vedno najdejo tudi taki, ki se jim cene zdijo previsoke," je poudarila.

S potrebnimi in primernimi ukrepi bi se cena lahko znižala Na vprašanje, ali meni, da bi bilo mogoče, da bi se v prihodnje cena hrane slovenskih proizvajalcev znižala in postala dostopna vsem, Knapova odgovarja, da so te možnosti sicer odprte, vendar bo treba na tem področju še veliko vlagati. "Za zdaj še vedno pridelamo in proizvedemo premalo, da bi lahko imeli vso samooskrbo. Vendar verjamem, da bi bili, če bi bilo povpraševanje in bi kmetje imeli zagotovljen odkup, pripravljeni povečati obseg in količine," je dejala.

Predlagala je, da bi začeli na primer pri javnih ustanovah: šolah, vrtcih in domovih za ostarele. "Če bi za začetek, vsaj nekajkrat na teden, javne ustanove pri svojih obrokih uporabljale lokalno pridelano hrano, bi bila to dobra spodbuda proizvajalcem," meni.