Jelušičeva: Šli bomo v Gazo, če bo treba

V daljšem pogovoru je izraelsko ofenzivo na območju Gaze ocenila kot človeško katastrofo, ki jo povzroča Izrael s svojimi nesimetričnimi odgovori na napade palestinskega gibanja Hamas. "Povzročanje človeške katastrofe z nesorazmernimi povračilnimi ukrepi in z ubojem tolikšnega števila civilistov, med njimi otrok, ki niso teroristi, je poboj," je menila.

Bo zaradi kopičenja konfliktov ogrožena tudi Evropa? Med drugim je ocenila, da bo potrebna misija na Bližnjem vzhodu, ki bi pomagala stabilizirati območje. "Meja varnosti Evrope, v katero bo vključena tudi regija zahodnega Balkana, se bo preselila na Bližnji vzhod. Že danes moramo vedeti, da se meje EU in Nata branijo na Bližnjem vzhodu. Če se bodo tod kopičili konflikti, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena tudi Evropa, bomo zanesljivo morali sodelovati pri stabilizaciji območja," je dejala.

Poudarila je, da ima Slovenija kot članica Nata in EU obveznost sodelovanja pri urejanju razmer v mednarodni skupnosti. "Če sta mir in varnost v svetu sestavina naše zunanje politike, moramo k temu prispevati, pa četudi je to v Afganistanu ali v Afriki. In državljanom je treba jasno povedati, da se tudi naša varnost brani na Bližnjem vzhodu in da je tudi v interesu naše države, da je na Bližnjem vzhodu mir," je izpostavila.

"Ljudi pošiljamo na mirovne misije v imenu države" Menila pa je, da je o tovrstnih zadevah vendarle potrebno doseči soglasje tako v javnosti kot tudi v politiki in napovedala, da bodo pri odločitvah o sodelovanju v mednarodnih operacijah okrepili posvetovalno vlogo parlamenta, čeprav bo končno odločitev sprejela vlada. "Če smo prisotni s silo na kriznem žarišču, je prav, da imamo za ta namen čim širši družbeni konsenz. Ljudi pošiljamo na mirovne misije v imenu države, ne v imenu trenutne vlade," je dejala in napovedala oblikovanje celostnega pristopa do mednarodnih operacij in misij, s katerimi bi Slovenija lahko zasledovala svoje politične, gospodarske in tudi kulturne cilje.

Kaj bo s Patriami? V pogovoru za Večer se je ministrica dotaknila tudi strateškega pregleda obrambnega resorja in problematike nakupa osemkolesnikov, pri čemer je menila, da se bo "kljub nekim silnim željam javnosti po spremembi naročila treba ravnati v skladu s pogodbenim pravom in v skladu s tistim, kar ustrezne institucije ugotavljajo v zvezi s to pogodbo in naročilom". "Če se bo izkazalo kar koli spornega v tem poslu, bodo ukrepi bistveno jasnejši, kot je le javna želja, da se oklesti naročilo," je zagotovila.

Je pa poudarila, da zaradi finančne krize "vseh ciljev, ki smo si jih zastavili v preteklosti, ne bomo mogli uresničiti". "V tem trenutku moramo svojim finančnim zmogljivostim prilagoditi strukture organizacije, enote, poveljstva in upravni aparat," je dejala in napovedala, da bodo to tudi argumenti pred zvezo Nato, ko bo potrebno pojasniti zmanjševanje obrambnega proračuna. "Sedanja vlada je sprejela politično odločitev in sklenila, da v teh okoliščinah ni sposobna za obrambne potrebe nameniti tolikšnega deleža BDP, ker potrebuje javna sredstva za druga področja, bolj potrebna pomoči," je dejala.

Posredno je v bran v zvezi z nakupom osemkolesnikov vzela tudi svojega predhodnika Karla Erjavca. "Imel je 62 milijard tolarjev in moral je kupiti 135 vozil, ker je bila ta številka zapisana v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu opremljanja Slovenske vojske. Bojna moč pa v tem dokumentu ni bila zapisana tako eksplicitno," je pojasnila in menila, da so očitno v prejšnji vladi računali na to, da bi se projekti nadaljevali v kasnejših razvojnih obdobjih. "Na žalost se je zgodba končala tako, da smo dobili 135 oklepnikov, med njimi tudi nekaj povsem neopremljenih," je še dejala.