Jelušičeva in Darabos zadovoljna s sodelovanjem na področju obrambe

Norbert Darabos in Ljubica Jelušič sta v izjavi za javnost po srečanju poudarila, da je sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo na področju obrambe dobro in je v zadnjih treh letih posebej napredovalo. Sodelovanje držav na področju obrambe je zelo uspešno Jelušičeva je področje varnosti in obrambe označila kot enega najuspešnejših primerov slovensko-avstrijskega sodelovanja, čemur do živega nista prišla niti gospodarska kriza in posledično krčenje proračuna na področju vojske. Slovenija na področju obrambe in varnosti z Avstrijo uspešno sodeluje pri reševanju tako dvostranskih vprašanj, kot pri vprašanjih, ki zadevajo evropsko zunanjo in varnostno politiko in sodelovanje držav v mednarodnih operacijah, je zatrdila Jelušičeva. Državi sodelujeta tudi pri usposabljanju vojakov Posebej je izpostavila tudi avstrijsko-slovensko sodelovanje na področju usposabljanja vojakov. Slovenska vojska namreč že dolgo sodeluje z avstrijsko gorsko šolo, Avstrija pa je poleg Italije in Madžarske tudi ena od partneric, s katerimi Slovenija sodeluje pri vzpostavljanju centra odličnosti za gorsko bojevanje v Bohinjski Beli. Po besedah Jelušičeve sta to nazorna primera prenosa sodelovanja na politični ravni v prakso, čemur je pritrdil tudi Darabos. Jelušičeva je pohvalila tudi sodelovanje držav pri izmenjavi izkušenj na področju oborožitvenih sredstev. Slovenija in Avstrija sta namreč vključeni v t.i. Pandurjevo uporabniško skupino, ki sodelujočim evropskim državam ponuja možnosti skupnega vzdrževanja, modernizacije in nadgradnje oborožitvenih sredstev in po besedah Jelušičeve temelj prenosa koncepta evropskega združevanja in souporabe zmogljivosti v prakso. Sodelovanje držav v mednarodnih operacijah omogoča boljšo opaznost manjših držav Posebno pozornost sta ministra na današnjem srečanju posvetila tudi razmeram na Zahodnem Balkanu in skupnemu delovanju avstrijskih in slovenskih vojakov v mednarodnih operacijah na Kosovu in v BiH. Strinjala sta se, da sodelovanje držav na tem področju omogoča, da se glas manjših držav, kot sta Avstrija in Slovenija, sliši na ravni mednarodne skupnosti. Ravno na pobudo Avstrije in s slovensko podporo je Evropska unija namreč odobrila podaljšanje izvršnega mandata mednarodne operacije Altea v BiH, sta poudarila Darabos in Jelušičeva. Prav tako menita, da morajo biti Altei na voljo rezervne enote držav, ki so v neposredni bližini BiH. Razpravljala sta tudi o konfliktu na Kosovu Razpravljala sta tudi o konfliktu na Kosovu, pri reševanju katerega so po njunem mnenju potrebne ustrezne politične in diplomatske odločitve, saj upravljanje konflikta zgolj na vojaški ravni ne zadostuje za celovito rešitev. Slednja naj bi po mnenju ministrov vodila k vzpostavitvi območja miru, sodelovanja in stabilnosti na Zahodnem Balkanu, kot je poudarila Jelušičeva. Kot revolucionarno pa je Darabos označil zamisel, do katere sta prišla ministra med današnjim srečanjem, da bi pri reševanju kosovskega vprašanja kot operativne rezerve uporabili evropske bojne skupine, ki jih države članice EU urijo že več let, a jih še nikoli niso uporabile na terenu. Jedro slovenskega prispevka k evropskim bojnim skupinam so sile MLF Jedro slovenskega prispevka k evropskim bojnim skupinam so sile, ki sodelujejo v skupni večnacionalni enoti kopenskih sil (MLF), ki jo sestavljajo sile Slovenije, Italije in Madžarske. Avstrija je v MLF udeležena kot opazovalka, Jelušičeva pa je izrazila upanje, da bo v prihodnje s skupino sodelovala vse tesneje in tudi na operativni ravni.