Kako sta se odrezala kandidata za ustavnega sodnika?

Pahor je Mežnarjevo in Šorlija po posvetovanju s poslanskimi skupinami izbral med devetimi kandidati, prijavljenimi na javni poziv. Ocenil je, da izpolnjujeta strokovne kriterije in vzbujata zaupanje za opravljanje funkcije

Mežnarjeva je predavateljica na mednarodni fakulteti za družbene in poslovne vede v Celju, odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni Vrtačnik ter raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Marko Šorli je vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču.

Državni zbor bi o njunem imenovanju lahko odločal že na redni seji, ki se začne prihodnji teden.

Marko Šorli: Nepristranskost sodnika je temeljna zahteva za nepristransko sojenje

"To, da mora biti sodnik nepristranski, je ena temeljnih zahtev nepristranskega sojenja, ne more pa sodnik vplivati na percepcijo javnosti ne glede na to, kako se vede. Ne vem, zakaj se me šteje za simpatizerja SDS. Lahko samo ugibam, da zaradi stališča, ko je bila na vrhovnem sodišču Patria, kjer sem se zavzemal za to, da bi se odložilo prestajanje zaporne kazni, kjer je šlo izključno za zakonitost in ustavnost in pri čemer so me podprli tudi številni kolegi. Če se bo jutri v podobni situaciji znašel nekdo iz kakšne druge politične stranke in opredelitve, bom storil vse, da bo postopek pošten, zakonit in v skladu z ustavo," je na vprašanje, kako bi to, da ga javnost obravnava kot simpatizerja SDS, vplivalo na njegovo delo, na predstavitvi odgovoril Šorli.

Marko Šorli je vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču. Foto: Matej Leskovšek

Špelca Mežnar: Menim, da je pomembno, da so na ustavnem sodišču tudi predstavniki mlajše generacije

"Zagotovo je biti ustavni sodnik najvišja čast, ki jo lahko pravnik doseže, ne bi se pa strinjala s tem, da bi bil to vrhunec kariere. Zares se zavzemam za to, da ima tudi mlajša generacija možnost dostopa do najvišjih položajev, in mislim, da je 17 let delovnih izkušenj dovolj za opravljanje funkcije," je glede številnih vprašanj, ki jih prejema v povezavi s svojo starostjo in kandidaturo, povedala Mežnarjeva.

Poudarila je, da dober pravni argument ni odvisen od starosti ali spola tistega, ki ga izreka. Odvisen mora biti izključno od strokovnosti, osebnostne in poklicne širine in zlasti tudi od sposobnosti prisluhniti drugim, drugače mislečim, ki jih mora tudi razumeti. "Mislim, da je to tisto, kar me dela dobro pravnico, in da te lastnosti niso omejene le na starejše osebe. Menim, da je lahko dober ali pa dovolj dober pravni strokovnjak tudi človek pri štiridesetih letih. Če tega ne bi verjela, se gotovo ne bi odločila za prijavo," je povedala Mežnarjeva.

Špelca Mežnar pravi, da ni strogi pravni teoretik, temveč da raje s teoretičnimi okviri povezuje življenje iz prakse. Foto: Matej Leskovšek

Predstavitve kandidatov za boljšo preglednost in kakovost izvolitev

Predstavitev obeh kandidatov je zamisel predsednika republike Boruta Pahorja, ki meni, da lahko javne predstavitve koristno prispevajo k preglednosti in kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev.

Taka predstavitev omogoča tudi, da se javnost s kandidati spozna, še preden o njih odloči državni zbor ali jih na položaj imenuje predsednik, menijo v predsednikovem uradu. Prva tovrstna predstavitev je bila v primeru kandidature Mojce Planinšek za drugo namestnico predsednika računskega sodišča.