Janši zaradi Branka Masleše kršena pravica do nepristranskega sojenja

Ustavni sodniki so soglasno odločili, da se sodba v zadevi Patria razveljavi in v ponovno presojo dodeli drugemu sodniku. Kot je zapisal predsednik sodišča Miroslav Mozetič, sta pritrdilni ločeni mnenji podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil še Mozetič, in Mitja Deisinger.

Ustavno sodišče je presodilo, da je bilo kršeno načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ki določa, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero zakon ni določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno.

Kot so zapisali, je ta določba ustave usmerjena k zakonodajalcu. To pomeni, da mora zakonodajalec pri opredelitvi kaznivega dejanja povsem jasno ločiti med dejanji, ki so kazniva, in tistimi, ki niso.

Kaznivo dejanje ni konkretizirano "Načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ki je kot tako tudi človekova pravica, od sodišča med drugim zahteva, da mora v opisu kaznivega dejanja konkretizirano navesti vse znake kaznivega dejanja," je zapisal Mozetič. To se nanaša na del, v katerem se obsojencem očita, da so na neznanem kraju in ob neznanem času na neznan komunikacijski način prejeli ali dali obljubo nagrade.

Ustavni sodniki menijo, da iz sodbe ni povsem jasno razvidno, katera ugotovljena dejstva konkretizirajo posamezen zakonski znak kaznivega dejanja. »Če konkretizacijo opusti, krši načelo zakonitosti,« so zapisali in dodali, da zaradi te opustitve tudi ustavno sodišče ni moglo preveriti, ali so bile pri razlagi zakonskih znakov spoštovanje zahteve prvega odstavka 28. člena ustave.

"Načelo zakonitosti v kazenskem pravu se nanaša samo na sodbe sodišč in ne obtožnih aktov," še poudarjajo ustavni sodniki in dodajajo, da je ključno, da je kaznivo dejanje v sodbi konkretno opisano.

Neznan kraj, neznan čas … Bistvo očitkov Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča je temeljilo prav na tem, da očitki niso konkretizirani. Janši in Krkoviču je obtožba očitala sprejemanje daril za nezakonito posredovanje, Črnkoviču pa dajanje daril za nezakonito posredovanje.

Ustavni sodniki poudarjajo, da sta sprejem nagrade in obljuba nagrade samostojna znaka kaznivih dejanj. "Gre za objektivna znaka kaznivega dejanja, ki ju je mogoče konkretizirati samo z ravnanjem storilca, ki mora biti v zunanjem svetu zaznavno," menijo ustavni sodniki.

Komunikacijski način oziroma način sprejema nagrade ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato je vseeno, na kakšen način je bila obljuba dana ali sprejeta. Vseeno je treba ravnanje storilca konkretizirati, pravijo ustavni sodniki: "Sodišče mora opredeliti ravnanja storilca, iz katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da je storilec obljubo nagrade dal ali sprejel."

Janši kršena pravica do nepristranskega sojenja, ker je o njegovi pritožbi odločal predsednik vrhovnega sodišča Ustavno sodišče se v dejstva, ugotovljena med sojenjem na prvi stopnji, ni spuščalo, je pa ugotovilo, da že sodnica Barbara Klajnšek ni izluščila tistih dejstev o ravnanju pritožnikov, ki omogočajo zanesljivo sklepanje o obstoju kaznivega dejanja.

Pri Janezu Janši je ustavno sodišče ugotovilo tudi kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena ustave.

Pri sojenju na vrhovnem sodišču je sodeloval predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je v javnem govoru, v katerem se je odzval na napade na sodstvo, kritiziral Janšo. Ustavni sodniki, kot pravijo, ne oporekajo njegovi pravici, da se ob takšnih napadih odzove, so pa prepričani, da lahko, če se odzove na izjave konkretnega obsojenca, to vzbudi dvom o videzu njegove nepristranskosti.

"Ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča," je še zapisal Mozetič.