Janša z Brusljem: Nekaterih vprašanj ni slišal, ker ni bilo ne zvoka ne slike

"Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja," je na novinarski konferenci po pogovorih dejal slovenski premier Janez Janša.

Mora pa biti to tudi čas doseganja večje odpornosti Evropske unije za primer podobnih ponovnih kriz. Slovenija je trdno odločena, da bo to prednostno nalogo obravnavala v času predsedovanja, da bi dosegli strateško avtonomijo Evropske unije na vseh kritičnih področjih, na katerih se je v zadnjem letu in pol izkazalo, da ima Unija pomanjkljivosti, je še povedal.

Skrbi ga kibernetska varnost 

Janša je kot pomembno izpostavil tudi vprašanje kibernetske varnosti. Cilj je doseči, da Evropa postavi lastni požarni zid in zgradi lastne obrambne zmogljivosti pred kibernetskimi napadi, je pojasnil. Slovenija v okviru tria predsedujočih držav pri kibernetski odpornosti sodeluje skupaj s Portugalsko in Nemčijo.

Okrevanje Evrope po epidemiji ključni cilj 

V času slovenskega predsedovanja bo potekala tudi konferenca o prihodnosti Evrope, ki je po besedah Janše pomembna, ker prihajamo v postepidemični čas, v čas okrevanja in prizadevanj za večjo odpornost, pa tudi v čas po brexitu. Ta razprava mora biti odprta in mora omogočiti sodelovanje vsem. Slovenija se bo trudila, da v drugi polovici leta predvsem odpre prostor razprave za vse, je dejal Janša.

Na srečanju so govorili tudi o evropskem načinu življenja in spoštovanju vladavine prava, ki predpostavlja enaka merila za vse, tudi enako obravnavo vseh držav članic Evropske unije v okviru določil lizbonske pogodbe. V tem okviru je mogoče doseči določen napredek, tako v posamičnih članicah kot tudi celotni Evropski uniji, je zatrdil premier.

Delni mrk pri prenosu zvoka in slike 

Slovenski premier je bil na virtualni novinarski konferenci deležen več vprašanj novinarjev, med drugim v zvezi s slovenskim postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, širitvijo EU, vladavino prava in položajem medijev v Sloveniji, konkretno glede financiranja Slovenske tiskovne agencije.

Na slednje vprašanje sicer Janša ni odgovoril, saj, kot je dejal, na njegovi strani ni bilo ne zvoka ne slike in vprašanja ni slišal.

Novice Nemčija napovedala podporo Sloveniji pri predsedovanju

Širitev EU je treba premakniti z mrtve točke 

Na vprašanje glede širitve EU in schengenskega območja je Janša odgovoril, da Slovenija podpira tako vstop Hrvaške kot tudi Bolgarije in Romunije v schengen. To so koraki, ki po njegovem mnenju krepijo varnost v Evropi, širitev pa bi morala biti strateški odgovor na številne izzive, med katerimi je Janša omenil vpliv tujih dejavnikov na Zahodnem Balkanu in vprašanje meja.

"Če mene vprašate, kako rešiti problematiko različnih pogledov na nekatera ključna vprašanja, tudi na meje v tej regiji, je odgovor na to evropska perspektiva." Morda tudi na način, da nekaj držav istočasno skupaj vstopi v EU, je dejal.

Premier je ob tem napovedal, da bo v Sloveniji 6. oktobra potekal neformalni vrh držav EU in voditeljev Zahodnega Balkana, na katerem bodo skušali to vprašanje spraviti z mrtve točke.

Novice Janša posvaril pred predčasnimi volitvami v obdobju predsedovanja Slovenije EU