Janša v polemiki z NSi napovedal referendum o arhivski noveli

Glasovanje NSi za novelo pa je označil kot sramoto te stranke. Polemiko z NSi je na Twitterju začel Janša, ki je v angleščini zapisal "sramota" ob tem pa označil NSi ter povezavo na članek o sprejetju novele zakona o arhivih, ki so jo podprli tudi poslanci NSi.

NSi: Novelo smo podprli ker bolj odpira arhive V NSi so Janši odgovorili, da so novelo podprli ker bolj odpira arhive, proti dopolnilu SDS pa glasovali na podlagi mnenja arhivske komisije, ki jo vodi Andreja Valič Zver.

SDS je namreč k noveli vložila dopolnilo, po katerem bi morala komisija o dostopih do arhivov (o teh odloča, če gradivo vsebuje občutljive osebne podatke) odločiti najpozneje v 30 dneh, medtem ko je koalicija menila, da bi bil primeren rok dva meseca. Omenjeni rok, ki ga sicer določa zakon o upravnem postopku, je, kot je v DZ v torek povedal minister za kulturo Uroš Grilc, predlagala arhivska komisija.

To je bil po navedbah NSi v tvitu Janši tudi razlog, da NSi dopolnila SDS ni podprla, Janša pa ji je na to odgovoril, da ni problem glasovanje proti dopolnilu, ampak glasovanje za vladni zakon, ki tehnično zapira arhive.

Janša NSi-ju: Ne sprenevedajte se Slednje pa po mnenju NSi ne drži, saj novela, kot so zapisali, arhive bolj odpira kot obstoječi zakon. Janša pa je odgovoril, naj se v NSi ne sprenevedajo, ker da so podprli omejitve, ki bodo tehnično zaprle arhive. Znova je v angleščini ponovil, da gre v navedenem primeru za sramoto NSi.

V polemiko se je vmešal tudi nekdanji generalni direktor direktorata za visoko šolstvo v zadnji Janševi vladi Borut Rončević in vprašal: "Referendum?". Sledil je Janšev odgovor: "Referendum, zagotovo!"

Po zadnjih spremembah ustave referenduma sicer več ne morejo zahtevati poslanci, lahko pa ga zahteva 40.000 volivk in volivcev.

Gradivo dostopno tudi, če so v njem občutljivi osebni podatki V torek sprejeta novela zakona o arhivih sicer eno večjih sprememb prinaša pri dostopu do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, med njimi tudi nekdanje Službe državne varnosti. Dosedanji zakon je namreč določal, da je gradivo omenjenih organizacij prosto dostopno, razen ko vsebuje občutljive podatke žrtev, po novem pa tudi, če vsebuje občutljive osebne podatke sodelavcev omenjenih organizacij.

Publicist Igor Omerza je sicer ob polemikah o predlagani spremembi v DZ opozoril, da bo sprememba precej otežila dostop do arhivov, saj bodo delavci arhiva za pregledovanje večjih sklopov dokumentov lahko porabili tudi več tednov.