Janša: Storili smo korak naprej

Po njegovih besedah se je sestanek osredotočil na konkretne rešitve. Janša je pojasnil, da so preverjanja med poslanskimi skupinami in v strankarskih bazah o tem, ali obstaja soglasje, da gredo naprej na podlagi osnutka zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih, ki ju je pripravila SD, pokazala, da je to sprejemljiva osnova za veliko večino strank oz. poslanskih skupin. "Ideoloških dilem se, če je možno, ne dotikamo" "Na tej osnovi je bilo možno danes opraviti tudi vsebinsko razpravo o konkretnih odprtih dilemah v obeh osnutkih," je dejal in dodal, da je bilo danih tudi nekaj konkretnih pisnih amandmajev oz. predlogov. Pri tem je poudaril, "da je bil ponovno dosežen dogovor, da se ideoloških dilem, če je možno, ne dotikamo, ker razprava o tem v preteklosti ni pripeljala nikamor".

"Podjetje, ki bo imelo velike možnosti za uspeh"

Po premierovih navedbah se je tako ves sestanek osredotočal na konkretne rešitve, "s ciljem realizirati odločbo ustavnega sodišča in zagotoviti pravice tudi tistim kategorijam, ki so bile doslej izvzete, za kar se je ugotovilo, da je protiustavno".

Predsednik vlade je pojasnil, da bo v naslednjem tednu še čas za konkretne pripombe na oba osnutka. "Potem bo opravljen čistopis, na podlagi tega čistopisa bo še enkrat opravljeno preverjanje v poslanskih skupinah oz. parlamentarnih strankah," je poudaril.

V primeru, da se bo velika večina strinjala, da gredo naprej, bo dogovorjeni čistopis obeh zakonov vložen kot skupni predlog, je dodal. Po njegovem mnenju bo na tej podlagi "to podjetje, ki bo imelo velike možnosti za uspeh".

"Ostati v igri tega usklajevanja"

"Če se bo ugotovilo, da takšne možnosti ni, bomo z obžalovanjem ugotovili, da je propadel tudi zadnji poskus v tem mandatu, da naredimo korak naprej," je poudaril. Po Janševih besedah so prav vse poslanske skupine in parlamentarne stranke dejale, da "ostanejo v igri tega usklajevanja".

Pahor: Danes je bil storjen še en korak naprej "Danes je bil storjen še en korak naprej, vendar ne zadnji. Do konca nam manjka še en odločilni," je po koncu današnjih pogovorov premiera Janeza Janše s predstavniki parlamentarnih strank o t.i. vojnih zakonih povedal predsednik SD Borut Pahor. Po njegovi oceni je dogovor strank o zakonih blizu.

Kot je povedal Pahor, so se na sestanku praktično vse stranke strinjale, da je predlog sprememb zakonov, ki jih je pripravila SD, premier pa ga je nedavno predlagal kot osnovo za usklajevanje stališč med strankami, dobra osnova za nadaljnja usklajevanja. Na sestanku so se vse stranke tudi strinjale, da v primeru, da jim bo uspelo odpraviti še zadnje nejasnosti glede predlaganih sprememb, to ne bo več samo predlog SD, ampak bo postal skupen predlog.

Pahor meni, da so z dogovorom dokaj blizu

Po besedah predsednika SD so stranke danes še en korak k skupnem dogovoru. "Slovenska politika zdaj potrebuje tisti del politične modrosti, ki bo omogočil, da bo preskočila še zadnje ovire na poti do nečesa, kar bi pomenilo zares zgodovinski trenutek, namreč da bi t.i. vojne zakone sprejeli brez surovih političnih prepirov," je ocenil Pahor. Dodal je, da so z dogovorom že tako blizu, da bi "zakockanje te priložnosti pomenilo veliko odgovornost sedanje generacije politikov do prihodnjih rodov".

Na vprašanje, v katerem delu se pogledi strank na predlagane spremembe zakonov še razlikujejo, je Pahor odgovoril, da o tem ne more govoriti, saj so se na sestanku dogovorili, da predlogov drugih strank ne bodo komentirali. Bo pa, kot je dejal, vsem strankam omogočeno, da na besedila zakonov, zlasti najbolj sporni 6. člen zakona o žrtvah vojnega nasilja, pripravijo svoje pisne predloge.

V SLS sestanek ocenjujejo kot kooperativen

"Z veseljem ugotavljamo, da so vsa prizadevanja, ki jih je SLS vlagala v t.i. vojno zakonodajo danes na poti k uresničitvi," je po sestanku predstavnikov parlamentarnih strank s premierom Janezom Janšo povedala podpredsednica SLS Irena Majcen. Sestanek je ocenila kot zelo kooperativen.

Po besedah Majcnove dogovor o vojni zakonodaji danes še ni bil možen, saj je ostalo odprtih "še nekaj tehničnih zadev". SLS bo po njenih besedah še posebno skrb namenila določbi, po kateri bi status žrtve vojnega nasilja dobili tudi otroci in interniranci.

Kresalova: Sestanek pomeni korak nazaj Po besedah Kresalove so bili na sestanku seznanjeni z nekaterimi dopolnili SDS k spremembam zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki sprejemljiv predlog SD zopet vračajo na sporno točko, zaradi katere so bile stranke že do zdaj na različnih bregovih. "Gre za dopolnila, ki dopuščajo možnost, da status žrtve vojnega nasilja dobijo tudi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem," je dejala Kresalova.

Kresalovo čudi, da v SD niso takoj povedali, da tak predlog ni sprejemljiv

Čudi jo, da v SD niso že danes povedali, da tak predlog za njih ni sprejemljiv. Tako morajo zdaj počakati nekaj dni, da se tudi SD odloči, ali je tako dopolnilo zanjo sprejemljivo ali ne.

Predlog sprememb zakona o vojnih grobiščih je po besedah predsednice LDS za njeno stranko načelno sprejemljiv, imajo pa manjšo pripombo glede napisa: "Na napisih je treba predvsem poudariti, da gre za povojno revolucionarno nasilje na splošno. Vojna je bila namreč osvobodilna, kar se je dogajalo po njej pa je bilo revolucionarno nasilje."

Golobič: Nismo nič bližje rešitvi Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je v izjavi za medije po koncu sestanka predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin o usklajevanju vojnih zakonov dejal, da po tem sestanku niso nič bližje rešitvi, kot so bili na prejšnjem.

Golobič je tudi omenil načelno soglasje strank, "da je v tem mandatu smotrno poskusiti zaključiti poglavja te knjige, ki se že predolgo vleče". Po njegovih besedah ne gre več toliko za poskus neke ideološke prevlade, ampak bolj za popravo krivic tistim, ki jih je zakon doslej diskriminiral.

Dogovor, da parlament ne bo postal polje vnovičnega odpiranja ideoloških tem

Pri tem je poudaril, da gre za otroke, ki ne morejo biti dediči greha svojih staršev, in za še druge kategorije. Po Golobičevih besedah se lahko to opravi, ali po eni ali drugi poti. Ali po koalicijskem zakonu ali po predlogu SD, je pojasnil.

Pomemben pa se mu zdi dogovor, da se "omeji to razpravljanje in da se v tednu dni pošlje pripombe". Potem bi se izdelal nek nov skupen dokument, s katerim bi se "na nekem zadnjem sestanku, verjetno še v februarju, pritisnilo piko na konec tega poglavja", je poudaril.

Predsednik stranke Zares je tudi omenil dogovor, da parlament ne bo postal polje vnovičnega odpiranja ideoloških tem. Ob tem je dodal, da to odpiranje ideoloških tem pravzaprav posega v temelje samostojne Slovenije v vsem njenem zgodovinskem gibanju za to samostojnost. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo tega dogovora držali.

Za Pečeta spreminjanje vojne zakonodaje ne pomeni prioritete Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče je v odzivu na sestanek premiera s predstavniki parlamentarnih strank o t.i. vojnih zakonih dejal, da v PS nepovezanih poslancev spreminjanje vojne zakonodaje ne vidijo kot prioriteto. "Ocenjujemo, da z vsakim spreminjanjem vojne zakonodaje žal spreminjamo tudi zgodovino," je dodal. Po Pečetovem mnenju stranke bistvenega vsebinskega napredka na sestanku niso dosegle. "Šlo je izključno za politično govoričenje," je ocenil.

Horvat: Naslednji sestanek bo verjetno zadnji sestanek

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v odzivu na sestanek predstavnikov parlamentarnih strank o t.i. vojnih zakonih dejal, da besedilo predloga zakona za NSi ni sprejemljivo, da pa je osnova za nadaljnje usklajevanje. "Zakon razumemo kot "socialni in ne kazenski" zakon, ki mora biti "očiščen vseh ideoloških elementov", poudarja Horvat.

Kot je povedal za STA, za koalicijo predvsem niso sprejemljivi nekateri pojmi, ki v zakonu niso natančno pravno definirani. Kot primer takšnega izraza je navedel "okupator ter sodelavec okupatorja". "Ti pojmi po našem mnenju nimajo mesta v zakonu," je prepričan Horvat. Po njegovem mnenju se namreč ne bi smeli deliti po tem, kdo je bil na kateri strani.

Žnidaršič: Skrajni čas je, da se izjasnimo Žnidaršič meni, da so glede novele zakona o vojnih grobiščih razmeroma blizu soglasni rešitvi. "Medtem ko je bil pri zakonu o žrtvah vojnega nasilja sprejet dogovor, da bi do konca tedna vsi napisali morebitne pripombe ali amandmaje k predlogu zakona," je pojasnil. Potem se bo preučilo, kaj se da "iz tega napisati kot skupno".

Žnidaršič meni, da je pozitivno, da so se na današnjem sestanku dogovorili, da bi z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja vsi, ki so bili doslej neustavno izključeni, dobili pravice za nazaj od dneva sprejetja zakona. "DeSUS to načeloma podpira, čeprav ima predlog šibko točko," je dejal.

Ob tem je pojasnil, da je bilo v letih po začetku uveljavitve zakona (1. januar 1996) v zakon vključenih še več novih kategorij upravičencev statusa žrtve vojnega nasilja. "In če bi sprejeli tak model poravnave zakona, bi jih morali za vse, kar pa predstavlja velik finančni zalogaj," je še opozoril Žnidaršič.