SiolNET. Novice Slovenija
6,47

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janša o delitvi evropskega denarja: Hočemo enake standarde za vse države

6,47

termometer

Janez Janša
"Upanje umira zadnje. Še vedno obstajajo dobre možnosti, da se dogovorimo, a odprta je tudi še slabša možnost, da se naredi daljši premor, po katerem pa se bojim, da stališča ne bodo bistveno bliže. Močno podpiram nadaljevanje teh pogajanj do uspešnega zaključka," je poudaril Janša. Foto: Reuters

"Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora ... Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov," se je Janša odzval na trditve, da se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi delitev evropskega denarja za obnovo po pandemiji koronavirusa povezal s spoštovanjem temeljnih pravic v posameznih državah.

Voditelji članic EU so po celodnevnih posvetovanjih v različnih ožjih sestavah na tretjem dnevu zasedanja, na katerem poskušajo doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, zdaj le začeli skupno večerjo.

Zahajanje v stranske teme preprečuje osredotočanje na ključne probleme, je dejal premier Janez Janša ob prihodu na tretji dan vrha EU, ki išče dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji. V ospredju je sicer trenutno vprašanje povezave vladavine prava s proračunom, poroča STA. 

"Bolj gre za pogajanja kot usklajevanja"

"Pred nami je tretji dan pogajanj o evropskem proračunu in o skladu za okrevanje. To so moja tretja pogajanja o evropskem proračunu v moji politični karieri in dejansko gre na žalost bolj za pogajanja kot za usklajevanje," je dejal Janša v izjavi ob prihodu. 

Jadran, Jadransko morje, Velebit, Cres, otok, Kvarner Novice Huda tragedija na Hrvaškem: med vožnjo z napihljivim obročem umrl 14-letnik

Bo delitev denarja odvisna od spoštovanja vladavine prava?

Od prekinitve drugega dne zasedanja v soboto nekoliko pred polnočjo je v ospredju vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Madžarska in Poljska že vseskozi nasprotujeta načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.

Britanski časnik FT je v povezavi s tem na družbenem omrežju Twitter zapisal, da "se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic".

Janša se je na ta tvit odzval z besedami: "Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora ... Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov."

Miha Mazzini Siol Plus Miha Mazzini: Veliko pridnosti, malo učinka

Od prekinitve drugega dne zasedanja v soboto nekoliko pred polnočjo je danes v ospredju vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Od prekinitve drugega dne zasedanja v soboto nekoliko pred polnočjo je danes v ospredju vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Foto: Reuters

Odzvali so se tudi nekateri drugi slovenski politiki

V koalicijski NSi so ob tem poudarili pomen vladavine prava. "Za krščanske demokrate sta pravna država in spoštovanje zakonov temelj demokracije, svobode ter varnosti, kar bomo vedno zagovarjali in branili," so zapisali na Twitterju.

"Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te unije, predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope," pa je tvitnila evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak (EPP).

Zdravstveni minister iz DeSUS Tomaž Gantar je v tvitu izpostavil, da sta "pravna država in spoštovanje človekovih pravic demokratična standarda vsake sodobne družbe".

Predsednik koalicijske stranke SMC Zdravko Počivalšek pa je pojasnil, da ne spreminjajo zavezanosti skupnim vrednotam EU. "Ostajamo na poti, ki smo jo izbrali na referendumu leta 2003. Izkrivljanje tega dejstva za potrebe dnevnopolitičnih barometrov doma je nekorektno," je zapisal na Twitterju.

"Vsi želimo okrepiti zaupanje v skupne EU vrednote, to pa je cilj, ki ga bo težko doseči, če bo glas enih članic v Bruslju nadvladal glasove drugih," je izpostavil.

Predsedujoča SD Tanja Fajon je medtem sporočila, da je "sinoči Slovenija na zasedanju Evropskega sveta dokončno zapustila klub jedrnih držav Evropske unije, ki jih povezuje spoštovanje vladavine prava kot temeljne vrednote EU". "Slovenija se je sredi evropskega vrha pri odločanju o najpomembnejšem evropskem projektu desetletja postavila na napačno stran, tujo vrednotam in načelom, ki smo jih razvijali vse od vključitve v Evropsko unijo. To je zgodovinska napaka," je poudarila, so sporočili iz SD.

V Bruslju že tretji dan zaseda vrha EU - z namenom, da doseže dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. V Bruslju že tretji dan zaseda vrha EU - z namenom, da doseže dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Foto: Reuters

Orban očita Rutteju, da ga sovraži in da želi kaznovati Madžarsko

Madžarski premier Viktor Orban je v pogovoru z novinarji danes dejal, da ostajajo štiri ključna odprta vprašanja: krovni obseg svežnja za obnovo Evrope po pandemiji, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, vprašanje nadzora nad izplačilom sredstev iz sklada za okrevanje ter povezava med vladavino prava in proračunom.

Položaj glede vladavine prava je Orban opisal kot "čuden". Dejal je, da se strinja z oceno, da je to eksistencialno vprašanje, in da podpira pristop, da naj tisti, ki ni pripravljen spoštovati vladavine prava, takoj zapusti EU. Strinja se tudi s krepitvijo finančnega nadzora nad porabo denarja.

A pri aktualnem vprašanju po Orbanovih besedah ne gre za to, temveč za oblikovanje povsem novega mehanizma, kar pa terja veliko časa. Madžarska po njegovih navedbah ni proti, želi pa, da se to temeljito pripravi.

Ob tem je bil Orban oster do nizozemskega premierja, češ da ne ve, kaj je oseben razlog nizozemskega premierja Marka Rutteja, ki zagovarja spoštovanje vladavine prava v zameno za denar, da sovraži njega in Madžarsko ter želi državo finančno kaznovati. Peter Jančič Siol Plus Turbo nasprotovanje Janši

Voditelji na prvem srečanju v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev poskušajo doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Sprva je bilo v 750-milijardnem skladu za okrevanje predvidenih 500 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, a se razlika med obema ovojnicama vse bolj zmanjšuje.

Po neuradnih informacijah se preigrava več scenarijev. Varčna četverica ob podpori Finske naj bi kot svojo zadnjo ponudbo predlagala sklad za okrevanje v vrednosti 700 milijard evrov, od tega polovico za nepovratna sredstva in polovico za posojila.

Omenja pa se tudi možnost, da bi ohranili krovni obseg 750 milijard evrov ter namenili polovico za nepovratna sredstva in polovico za posojila, kot je ob začetku vrha predlagala Finska.

Ključna vprašanja v končnici pogajanj so obseg svežnja in rabati za nekatere neto plačnice, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin