Predsednik SDS Janez Janša meni, da je bil ključni razlog poročila KPK o premoženjskem stanju predsednikov strank, ki ga je vrhovno sodišče danes razveljavilo, zaustavitev privatizacije.
Vrhovno sodišče je odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo. V istem dokumentu je KPK ugotavljala tudi premoženjsko stanje predsednika Pozitivne Slovenije in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a v njegovem primeru pritožbeni postopek še ni končan.
Janša: Dve leti je trajalo, da so rešili absolutno prednostno zadevo
Na novinarski konferenci, na kateri so Janša in vodstvo stranke SDS komentirali sodbo vrhovnega sodišča, je Janša pojasnil, da je kljub temu, da naj bi se zadeva obravnavala absolutno prednostno, do dokončne sodbe trajalo kar dve leti.
"Zrušena je bila vlada, reforme so bile ustavljene, sanacija bank je bila dražja"
"Zadeva se je obravnavala tako, da bi bile posledice čim bolj nepopravljive. Zrušena je bila vlada, reforme so bile ustavljene, sanacija bank je bila dražja," pravi Janša in dodal: "Pravica, ki je odložena, je pravica, ki je odrečena. Nič ti ne pomaga pravica, če posledic ni več mogoče popraviti."
"Sodišče mi je prisodilo odškodnino 538 evrov za vse stroške in posledice. Nastala je tudi pravna posledica zame zaradi prodaje parcel v Trenti. Bila je najprej policijska preiskava, nato pa še sodna. KPK mi je očital, da sem prodal nepremičnine za desetkrat višjo ceno in pridobil materialno korist. Trditev, da so naredili izračun na podlagi takratnih cen, je izmišljena. Sodni izvedenec je zdaj ocenil vrednost nepremičnin na desetkrat višjo, kot jo je takrat izračunal KPK," pojasnjuje Janša.
Janša: Ključen razlog za objavo poročila je bil zaustavitev privatizacije
"Ključen razlog za objavo nezakonitega poročila je bil, da se zaustavi privatizacija. Mi smo takrat tudi z opozicijo uskladili strategijo o upravljanju državnih naložb. Danes te strategije država se vedno nima, takrat pa je bila tik pred sprejetjem," zatrjuje Janša.
Pričakuje Klemenčičev odstop
Janša pravi, da bodo o pravnih postopkih zoper nekdanji senat KPK še razmislili. Pričakuje pa, da bo nekdanji predsednik komisije in zdajšnji pravosodni minister Goran Klemenčič nemudoma odstopil kot minister oziroma da je to že naredil.
Matoz: KPK je v poročilu nanizala cel kup neresnic
Janšev zagovornik Franci Matoz je dejal, da je KPK v poročilu nanizala cel kup neresnic. S tem je prišlo do hudih posegov v pravice Janše. O sami odločitvi treba povedati, da je vrhovno sodišče ugotovilo, da KPK presegla zakonska pooblastila in naredila zaključke, ki jih ne bi smela, saj si je vzela pristojnosti, ki pripadajo drugim organom, pravi zagovornik. Dodal je, da bi KPK morala Janši zagotoviti pravico, da se izjasni do vseh trditev v poročilu, šele nato bi lahko zaključila poročilo.
"Poročilo ni padlo zaradi neke banalne procesne napake, ampak zaradi očitnega kršenja človekovih pravic," je še dejal Matoz.
Pritožbi ugodili v delu, ki govori o enakem varstvu pravic, v ostalem so ga zavrnili
Tožbi Janše je vrhovno sodišče ugodilo v delu, kjer jo je utemeljeval z nezakonitim posegom v 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic. Vrhovno sodišče je sodbo utemeljilo z navedbo, da zaključno poročilo KPK o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank pred izdajo ni bilo posredovano v izjasnitev Janezu Janši. Zato je zaključno poročilo v delu, ki se nanaša na Janšo, odpravilo.
Posledica odprave sodbe je tudi, da mora KPK zaključno poročilo v delu, ki se nanaša na Janšo, v treh dneh po prejemu sodbe odstraniti s svojih spletnih strani. Janševe tožbene trditve o kršitvi dveh drugih členov ustave, ki določata uresničevanje in omejevanje človekovih pravic (15. člen ustave) ter pravico do pravnega sredstva (25. člen ustave), je vrhovno sodišče zavrnilo.
Janša se je na odločitev vrhovnega sodišča odzval najprej odzval na Twitterju:
Kaj je KPK očital Janši?
Pri Janezu Janši je KPK v poročilu iz leta 2013 ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev.
Komisija je ugotovila tudi, da se je premoženje zavezancu – glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja – v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210 tisoč evrov.
Komisija je tudi ugotovila, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju kot obliko sofinanciranja nakupa nepremičnine od zasebnega podjetja s pravnim poslom na škodo tega podjetja pridobil premoženjsko korist v višini okoli sto tisoč evrov, pri čemer je bil posel po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.
1