Iskanje novih idej in oblik likovnega izražanja

O ustvarjalnosti Cvetke Hojnik iz Lendave umetniški kritiki poudarjajo, da s svojim delom dokazuje izredno ustvarjalno energijo in posebno občutljivost za barvo ter kompozicijo, pri čemer ji nikoli ne zmanjka originalnih slikarskih in oblikovalskih rešitev.

Številne razstave, tako samostojne kakor tudi skupinske v Sloveniji in tujini pa dokazujejo, da je izvirna in uspešna ustvarjalka, ki teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja. Njena dela so bila med drugim na razstavah v Rimu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Budimpešti in Dunaju. Slikarka, stilistka, modna oblikovalka in pedagoginja je diplomirala na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani v študijskem programu oblikovanja tekstilij in oblačil. Ob likovnem ustvarjanju sodeluje tudi pri stiliranju na modnih revijah ter predava o oblačenju in oblačilni kulturi. Kot pedagoginja v Mariboru poučuje tudi modno oblikovanje, likovno teorijo in prostoročno risanje.

Pravi, da je od začetka ustvarjanja pa do danes, kljub kasnejšim spremembam v načinu njenega likovnega izražanja s krpankami in pozneje s slikami, ohranila nekaj bistvenih značilnosti in skupnih točk. V prvi fazi svojega ustvarjanja je bila prepoznavna po krpankah: "Krpanke so zgrajene iz številnih mikrostrukturalnih sistemov, ki jih določajo mnogoštevilni cikcakasti šivi, izvedeni z različno obarvano nitjo, ki na površini krpanke ustvarjajo čudodelni ples in preplet tako vbodnih točk, črt, smeri, odprtih in zaprtih oblik, temnejših in svetlejših območij, ter z različnim zgoščevanjem in redčenjem ustvarjajo občutek vrenja in življenja ter mikroreliefnost posameznih področij," pravi.

Od eksplozije barv do ustvarjanja v črnini Večkrat se v njenih slikah pojavlja v sožitju s šivi tudi slikarska intervencija. Novejše slike pa so racionalizirane po barvah in oblikah. Nekoč so njene umetnine, kot pravi, predstavljale eksplozijo barv, pozneje je v delih začela izstopati črno-rdeča modulacija, njena najnovejša faza ustvarjanja pa je razdeljena na dva ciklusa: v belo-rdeče kontrastriranje, ki ima poleg posredovanja izrazite globinske prostorske iluzije tudi simbolen pomen, drugi ciklus njenega ustvarjanja pa je črnina, ki jo dopolnjuje paleta sivih in srebrno-črnih odtenkov, ki simbolizirajo moški princip gradnje, racionalnost in morda tudi konec nečesa ali umrljivost: "Nasprotno pa v delih prevladuje krog, simbolno ženski princip gradnje, ki govori o podzavesti, strasti, neprestano obnavljajočem se življenju. Krog predstavlja tudi vesolje in duhovno dimenzijo, kvadrat pa željo in tostranskost."

Umetnost je tek na dolge proge, pravi. Ni nenadnega uspeha, vsaka predstavitev, vsaka razstava je plod trdega dela, razmišljanj, eksperimentov v materialih in barvah: "Dostikrat se zgodi, da bi najraje prenehala ter vrgla platna in čopič v kot … ampak nekaj ostane v tvoji notranjosti, kar te žene in ti daje navdih ter zagon, in to se ponavlja vedno znova in znova."

Umetniška knjiga na poezijo Lainščka in Vincetiča Ustvarila je tudi več umetniških knjig na poezijo Ferija Lainška, Luciana Morandinija in Enza di Grazie, zdaj pa končuje umetniško knjigo na poezijo Milana Vincetiča. Z Lainščkom je ustvarila knjigo Posončnice, kjer se poezija v štirih jezikih prepleta z likovnostjo. Pred njo so samostojne razstave v Deustschlandsbergu in Mariboru, decembra pa bo imela pregledno razstavo v Lendavi. Pravi, da njeno delo zahteva obsežne predpriprave, najprej nastajajo skice, ki so plod nočnih razmišljanj, skice potem še temeljito obdela, določi kompozicije in barve, opredeli različne materiale. Pred vsako razstavo si galerijski prostor tudi ogleda, saj želi, da se umetnine zlijejo z ambientom v celosten umetniški pojav: "Kljub abstraktnim slikam, ki jih ustvarjam, črpam ideje iz vsakdanjega življenja, iz smeha in solz, veselja in žalosti, trenutkov, ki me razveselijo ali razžalostijo. Vsa čustva postavim na slikarsko platno z veliko racionalnostjo in prečiščenostjo, tudi kolorit je skromen. Moje slike ponavadi nimajo naslovov. Želim, da vsak naključen gledalec najde v njih nekaj, kar ga bo pritegnilo, in da slikam lasten doživljajski pomen. Da začuti mene kot avtorico in sam najde nekaj novega, drugačnega, nekaj, kar je povezano z lastnim življenjem in dogodki, ki jih je začutil."

Soočanje moškega in ženskega principa V njenih delih se soočata kvadrat in krog, moški in ženski princip, kvadrat kot moški lik, racionalen svet, in krog kot ženski lik, svet čustvenosti in nežnega razmišljanja. Pri svojem delu uporablja tudi simbole iz daljne preteklosti, ki zaživijo v drugačni luči. Za tak način ustvarjanja je potrebno veliko potrpežljivosti in poznavalci pravijo, da mora imeti »izredne živce«. Vendar pa uživa v tem delu, čeprav za izdelavo slike tak način dela zahteva veliko časa. Ustvarjalnost pomurskih umetnikov ji je blizu in si rada ogleda njihove razstave, vendar se njena dela precej razlikujejo od domačih umetniških tokov. Čeprav veliko potuje in razstavlja v tujini, je močno navezana na domačo Lendavo: "Ko vidim kapelico Svete trojice in vinograde Lendavskih goric, je moje srce mirno," pravi. Zato tudi ob razstavah po Sloveniji in v tujini vedno poudarja, da je iz Lendave. Za prodor v tujino je treba biti vztrajen: "Napisala sem že veliko prošenj za razstavni prostor, vendar pa te v tujini nihče ne vpraša, kdo si, kaj si in od kod, ampak se za sodelovanje s tabo galeristi odločijo na podlagi tvojih del. Moram pa priznati, da nimam talenta za trženje svojih slik. Res pa je tudi, da mi jih je težko prodati, saj se na slike čustveno navežem."