Inženir požarne varnosti: Tako na dolgi rok ne bo šlo

Bliža se Slovenski inženirski dan, ki bo letos posvečen požarni varnosti stavb in infrastrukture. Kako kot pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti ocenjujete stanje v državi na tem področju?

Stanje glede požarne varnosti v Sloveniji bi ocenil kot slabo, saj je na več področjih zaznati podhranjenost stroke s področja požarne varnosti. To se odraža pri izobraževalnih programih na fakultetah, zakonodaji, slabi praksi na terenu, v neupoštevanju strokovnih pravil pri načrtovanju in gradnji objektov.

Pravite, da so velike težave pri zagotavljanju požarne varnosti v objektih. Za kakšne vrste objektov gre? Ali so večje težave pri javnih stavbah ali industrijskih objektih? Kaj je z varnostjo v stanovanjskih stavbah?

V Sloveniji so težave s požarno varnostjo na vseh vrstah objektov in na več področjih, tako med samo gradnjo kot kasnejšo uporabo in vzdrževanjem objektov. Največja težava je, da se pri gradnji objektov - tako pri novogradnjah kot rekonstrukcijah ali spremembah namembnosti - velikokrat ne vključuje pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti, saj večina vodij projektov izdelavo načrtov požarne varnosti kar izpusti iz svojih vsebin projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) ali pa načrte požarne varnosti naredijo kar sami, čeprav niso pooblaščeni inženirji s področja požarne varnosti.

Novice Preiskava eksplozije in požara v kočevskem Melaminu končana #video

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti v 4. členu povsem jasno določa, da se le poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti nanašajo na načrtovanje ukrepov požarne varnosti, zato drugi pooblaščeni inženirji ali pooblaščeni arhitekti ne bi smeli načrtovati požarne varnosti. Pooblaščeni inženirji s področja požarne varnosti tudi ne rišemo arhitekturnih načrtov in ne računamo statike, ker za to nimamo pooblastil.

V zadnjih letih smo imeli kar nekaj večjih požarov, tudi nevarnih (npr. Melamin, Kemis …), predvsem pa je gorelo na več odlagališčih. Zakaj se to dogaja? Bi to lahko preprečili? Če vprašam drugače, kdo ni opravil svojega dela?

Dejstvo je, da v vsakem objektu v času njegove uporabe lahko izbruhne požar. Vprašanje je le, kako hitro ga bomo takrat zaznali in kako uspešno ga bomo pogasili. Pomembna sta čas zaznavanja in čas do začetka gašenja.

V Sloveniji še vedno podcenjujemo zahteve za vgradnjo avtomatskih stabilnih naprav za gašenje, kot so pršilni sistemi oz. "sprinklerji". Vse upe polagamo na gasilce. Žal pa se mnogo požarov v času do začetka gašenja gasilcev razvije v velik požar, zato bi morali graditi takšne objekte, ki bi preprečili prenos požara prek meja požarnih sektorjev ali celo v sosednje stavbe. Žal je zaradi pomanjkljivega nadzora med gradnjo v Sloveniji nastala slaba praksa pri izvedbi požarnih zatesnitev na mejah požarnih sektorjev in z izbiro gorljivih materialov, zato veliko objektov pogori v celoti.

Novice 150 gasilcev je ponoči gasilo obsežen požar #video

V praksi se uporablja čedalje več umetnih snovi in baterij, ki poganjajo vse več naprav, od telefonov do koles in avtomobilov, te pa se polnijo na različne bolj ali manj primerne načine. To predstavlja dodatno možnost vira požara.

Več bi bilo treba narediti tudi na področju zakonodaje, ki pa jo piše država. Na področju požarne varnosti je zakonodaja zgolj načelnega značaja, konkretnih pravilnikov in smernic je premalo.

Kdo opravlja inšpekcije objektov s področja požarne varnosti? Imamo v državi dovolj kadra?

Inšpektorjev je premalo, pa tudi strokovnega kadra s področja požarne varnosti je v Sloveniji na splošno premalo, saj že na dodiplomskih inženirskih študijskih programih ni dovolj dodatnih vsebin s področja požarne varnosti. Po opravljeni diplomi tehničnih smeri bi bila potrebna dodatna strokovna izobraževanja s področja požarne varnosti za vse pooblaščene inženirje in pooblaščene arhitekte, ki želijo sodelovati v procesu gradnje, pa tudi za vse, ki želijo načrtovati požarno varnost - od izdelave načrtov požarne varnosti do izdelave izkazov požarne varnosti.

Foto: Reuters

Kaj bi bilo po vašem mnenju treba narediti, da bi nevarnosti vsaj pomembno zmanjšali, če ne že preprečili?

Za ustrezno zakonodajo odgovornost nosita ministrstvo za obrambo ter zdaj novo ministrstvo za naravne vire in prostor, za izobraževanje pa slovenske univerze. Vse je v znanju in poznavanju problematike požarne varnosti. Če kot pooblaščeni inženir ali pooblaščeni arhitekt ne poznaš nevarnosti požara, načina gorenja in možnosti za nastanek škode v požaru, potem tudi ne znaš vkomponirati ustrezne požarne varnosti v svoje projektne rešitve. Predvsem pa bi bilo treba ponovno uvesti obvezne revizije požarne varnosti za vse zahtevne objekte po gradbenem zakonu. Opustitev teh revizij je v zadnjem desetletju povzročila veliko škode na kakovosti projektnih rešitev in izvedbi objektov.

Kot pravite, pravzaprav nimamo izobraževalnega programa za inženirja požarne varnosti. Kako pa potem poteka to izobraževanje? Kako poteka licenciranje?

Drži, v Sloveniji nimamo izobraževalnega programa za naziv inženirja požarne varnosti. Imamo akademski in tehnološki zaostanek za primerljivimi evropskimi državami, ker nimamo univerzitetnega študija požarne varnosti.

Da torej postaneš pooblaščeni inženir za področje požarne varnosti, se moraš najprej sam dodatno izobraziti na različnih seminarjih, najbolje v tujini, ali pa imeti dobrega mentorja, ki te popelje v skrivnosti tega področja.

Novice Oba poškodovana v eksploziji na Vrhniki še vedno v kritičnem stanju

Požarno varnost v Sloveniji urejata zakon o varstvu pred požarom in gradbeni zakon, manjkajo pa pravilniki in tehnične smernice. Imamo sicer smernice za požarno varnost, ki jih je izdalo ministrstvo, ampak te se sklicujejo na več kot 2.000 strani tujih predpisov, kar povzroča zmedo pri razumevanju zahtev. Strokovnjaki za požarno varnost so tako močno odvisni od tuje strokovne literature, kar ima v praksi velike strokovne in praktične omejitve.

Za pridobitev pooblastila in naziva pooblaščenega inženirja za področje požarne varnosti moraš sicer opraviti strokovni izpit na Inženirski zbornici Slovenije. Zanimanja je malo, zato je strokovnjakov s področja požarne varnosti malo. Če bi bilo zakonodajno bolj jasno zahtevano, da se za vse objekte izdelujejo načrti požarne varnosti in se izpolnjujejo izkazi požarne varnosti, bi bilo dela na trgu več kot dovolj in bi bil tudi interes preostalih pooblaščenih inženirjev in pooblaščenih arhitektov za dodatno strokovno izpolnjevanje s področja požarne varnosti večji.

Kaj potrebujete od politike, da bi lahko učinkovito opravljali svoje delo, torej krepili požarno varnost?

Od države bi potrebovali podzakonske akte, ki bi natančno opredelili pogoje za področje požarne varnosti, torej t. i. pravilnik za izdelavo načrtov požarne varnosti. Potrebovali bi tudi smernice za požarno zahtevne stavbe, trenutno uporabljamo različne tuje. Vse smernice s področja požarne varnosti, na katere se uvodoma sklicuje slovenska smernica TSG-1-001, bi morale biti v slovenščini. Predvsem pa bi pričakovali večjo angažiranost zavarovalnic, kot je to običajno v tujini.

Kaj pa potrebujete od nas, navadnih državljanov?

Od državljanov bi pričakovali večje zavedanje, da je požarna varnost pomembna in bistvena zahteva, zato je ne gre podcenjevati. Varčevanje pri načrtih požarne varnosti in pri vključevanju pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti se ne izplača. Ko zagori, običajno ostanemo brez vsega, podjetja pa še brez trga in požar lahko pomeni konec dejavnosti. To se je v Sloveniji že velikokrat zgodilo in še se bo, saj je stanje požarne varnosti slabo.

Novice V požaru lesenega hleva zgorelo trideset domačih živali