Interventni zakon prinaša manjši izplen od predvidenega

A dodaja, da stabilnega financiranja zdravstvene blagajne ne omogoča. Prinaša namreč le okoli tretjino sredstev, kot so sprva predvideli. Po seji vlade je minister za zdravje Tomaž Gantar pojasnil, da predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju posega na več področij. Prvo - pri katerem je bilo tudi največ polemik v koaliciji - je zagotavljanje večje stabilnosti financiranja v zdravstvu oziroma zagotavljanje dodatnih sredstev. Hkrati pa pomeni tudi začetek zmanjševanja razlik pri vplačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Izplen zakona je okoli 43 milijonov evrov Izplen zakona je okoli 43 milijonov evrov, kar je še manj kot tretjina tega, kar je bilo sprva predvideno, je dejal minister. "S tem želenega učinka in stabilnega financiranja nismo dosegli, a moram reči, da je za zdravstveno blagajno vsak milijon pomemben," je med drugim poudaril Gantar. Tako je po njegovem mnenju vendarle storjen pomemben korak naprej.

Določbe zakona uvajajo plačevanje prispevkov na podlagi aktivnih prihodkov, torej pri pogodbenem delu, pri ostalih pogodbah iz civilnega prava, tudi pri popoldanskih s. p. Na drugi strani pa z zakonom spreminjajo najnižje prispevne osnove za določene kategorije zavezancev, torej za prave s. p. in tiste, ki si sami vplačujejo prispevke, je pojasnil minister.

Glede prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se je koalicija uskladila, da se bo dvignil s 105 na 125 evrov mesečno. Največji nasprotnik večjega dviga prispevkov je bila stranka DL.

Njen predsednik in minister za notranje zadeve Gregor Virant je na novinarski konferenci po seji vlade sprejeti kompromis pozdravil in izpostavil, da jim je uspelo obvarovati samostojne podjetnike bremena, velikega okoli 600 evrov na leto.

Potrjena tudi direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu Zakon vsebuje tudi predloge, ki se nanašajo na določbe direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Z zahtevami direktive je potrebno nacionalno zakonodajo s področja zdravstvenega varstva namreč uskladiti do 25. oktobra.

In kaj direktiva prinaša? V primeru odobritve zdravljenja zavarovane osebe stroškov zdravljenja v drugi državi članice ne bodo plačevale iz lastnega žepa, razen morebitnih doplačil, saj bo ZZZS poskrbel za njihovo plačilo drugi državi članici. Direktiva predvideva povračilo stroškov le do višine stroškov, ki bi jih prevzel ZZZS, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na slovenskem ozemlju, ne da bi prekoračili dejanske stroške prejetega zdravstvenega varstva. V primeru, da bi bili stroški zdravljenja v drugi državi članici višji od višine stroškov, ki bi jih poravnal ZZZS, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na slovenskem ozemlju, bi oseba sama krila razliko v stroških.

Odziv na opomin Zoper Slovenijo je trenutno aktualen postopek oziroma uradni opomin s strani Evropske komisije, ki Sloveniji očita, da krši svoboščine prostega pretoka kapitala, s tem ko določa, da je potrebno polovico pozitivnega izida iz dopolnilnega zavarovanja nameniti za izvajanje dopolnilnega zavarovanja ter da se sredstva iz poslovanja dopolnilnega zavarovanja uporabijo le za izvajanje tega zavarovanja.

Predlog zakona zdaj to določilo ukinja in določa, da se rezerve, oblikovane na podlagi preteklih pozitivnih izidov iz dopolnilnega zavarovanja, prenese v postavke kapitala zavarovalnic, ki povečujejo kapitalsko ustreznost zavarovalnic. Minister Gantar je po seji vlade poudaril, da gre zgolj za začasno ureditev.