SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Inštitut Jožeta Pučnika: Ustava ni le pravni akt

4

termometer

Inštitut Jožeta Pučnika pred torkovo razpravo o ustavni obtožbi zoper predsednika Danila Türka opozarja, da ustava ni le pravni, ampak tudi politični akt.

Inštitut Jožeta Pučnika pred torkovo razpravo v državnem zboru o ustavni obtožbi zoper predsednika republike Danila Türka opozarja, da se je vsa razprava usmerila zgolj na pravne vidike obtožbe, pri tem pa se pozablja, da ustava ni le pravni, ampak tudi politični akt, DZ pa ni le zakonodajno telo, ampak tudi prostor za politično razpravo.

"Poudarjanje pravnega vidika obtožbe postavlja DZ v vlogo sodišča" S poudarjanjem pravnega vidika ustavne obtožbe se postavlja državni zbor v vlogo sodišča, s formalnim onemogočanjem politične razprave pa se mu dejansko odvzema možnost demokratične razprave o ravnanju predsednika republike, opozarjajo na inštitutu.

Poziv Danilu Türku za pojasnitev odlikovanja Ertlu Kot pojasnjujejo, le ustavna obtožba omogoča, da se poleg pravnih vidikov ravnanja predsednika države razpravlja tudi o etičnih in moralnih vidikih. Po določilih ustave mora predsednik republike na zahtevo državnega zbora izreči mnenje o posameznem vprašanju, kar pomeni, da lahko pošlje le pisno mnenje, nikjer pa ni določena njegova obveznost, da s predstavniki ljudstva v državnem zboru sodeluje v politični razpravi. Zato od Türka pričakujejo, da se bo udeležil seje DZ in da bo pojasnil razloge za podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu.

Zbor za republiko pričakuje Türkovo pojasnilo

Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant pa je v sporočilu za javnost zapisal, da je ne glede na različna pravna stališča o ustavni obtožbi legitimen interes opozicije, da se v DZ opravi razprava o odlikovanju, ki ga je predsednik republike podelil Tomažu Ertlu. V zboru pričakujejo, da bo Türk pojasnil svoj odnos do enopartijskega režima.

"Predsednik bi moral na vlogo Ertla gledati celovito" Kot je zapisal Virant, je Zbor za republiko že pred časom izrazil svoje odločno nasprotovanje podelitvi državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Ne glede na pozitiven pomen akcije Sever bi bil moral predsednik republike na zgodovinsko vlogo Tomaža Ertla gledati celovito, meni predsednik zbora. Kot pojasnjuje, gre vendarle za zadnjega notranjega ministra v nedemokratičnem režimu in za dolgoletnega šefa Udbe - organizacije, "ki simbolizira nedemokratični režim, kršenje človekovih pravic, zanikanje pravne države, državni kriminal in nasprotovanje težnjam po slovenski osamosvojitvi".

V Zboru za republiko pričakujejo, da bo predsednik republike pojasnil svoj odnos do enopartijskega režima, vlogo Udbe pri kršenju človekovih pravic, teptanju demokracije in zatiranju slovenske pomladi. Prav tako pričakujejo, da se bodo o teh vprašanjih izrekle posamične politične stranke. Po mnenju Viranta je tudi prav, da slovenski državljani slišijo stališče predsednika in parlamentarnih strank do vprašanja, ali je etično sprejemljivo za neko posamično akcijo, ki jo je Ertl vodil po službeni dolžnosti, odlikovati "človeka, ki je svoje profesionalno življenje usmeril proti vrednotam slovenske samostojnosti, demokracije, pravne države in človekovih pravic".

Spomnimo: Poslanci bodo v torek prvič v zgodovini samostojne države odločali, ali bodo predsednika republike obtožili pred ustavnim sodiščem. Predsednik Türk je namreč 30. novembra lani s srebrnim redom za zasluge odlikoval Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Odlikovanje je v delu javnosti vzbudilo burne odzive. Ker je Türk vztrajal pri svoji odločitvi, so poslanci SDS in SLS konec januarja proti njemu vložili predlog ustavne obtožbe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin