Torek, 12. 1. 2021, 13.18
3 leta, 3 mesece
Policija: Takšna objava seznama uslužbencev lahko vpliva na notranjo varnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,18
17
Na policiji so ocenili, da javna objava poimenskega seznama uslužbencev policije s plačo in delovnim mestom lahko vpliva na notranjo varnost v policiji. Zato so ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije.
Kot so za STA zapisali na Generalni policijski upravi, je seznam, ki ga je v ponedeljek objavilo ministrstvo za notranje zadeve, organiziran tako, da so razvidni tako osebni podatki uslužbenca policije (ime in priimek), kot delovno mesto in prva raven policijske enote, v kateri je zaposlen. "Menimo, da objava seznama plač ni v nasprotju s predpisi, ki določajo varstvo osebnih podatkov," so dodali.
Informacijska pooblaščenka: Iz objave plač policistov in drugih ni razvidnih kršitev
Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali. V Policijskem sindikatu Slovenije pa ugotavljajo, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bili tudi podlaga za odškodninske tožbe.
Ministrstvo za notranje zadeve je ob začetku stavke Policijskega sindikata Slovenije v ponedeljek objavilo poimenske podatke o bruto plačah javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve, policije in inšpektorata za notranje zadeve, piše STA.
Kot pravijo pri informacijskem pooblaščencu, so glede objave prejeli veliko število vprašanj, prijav in zaprosili za mnenje.
Ob tem pojasnjujejo, da je po določbah splošne uredbe o varstvu podatkov in zakona o varstvu osebnih podatkov osebne podatke dopustno javno objaviti, če njihovo javnost določa zakon. Ker gre v tem primeru za javno objavo plač javnih uslužbencev, se zakonitost presoja po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katere sodijo tudi osebni podatki, a je ob tem treba upoštevati tudi 3. odstavek tega člena, po katerem se ne glede na to "dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca", piše STA.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa v 1. odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, z izjemo dodatka za delovno dobo. Peti odstavek določa, da prej omenjena določba ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah, 6. odstavek pa, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.
"Prosto dostopna informacija javnega značaja"
"Informacijski pooblaščenec je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja," so zapisali, piše STA.
Prav tako je informacijski pooblaščenec "v svoji dolgoletni praksi že večkrat odločil tudi, da sodijo delavci ministrstva za notranje zadeve in policije med javne uslužbence, enako tudi kot delavci inšpektorata za notranje zadeve".
"Pri podatkih o delu policije gre sicer lahko za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij (npr. za tajne podatke), a je presoja, ali je ta izjema dejansko podana, vedno na strani organa (torej ministrstva za notranje zadeve) in zato izven presoje informacijskega pooblaščenca v okviru nadzora nad varstvom osebnih podatkov," so zapisali, še piše STA.
Podatki bi morali biti obrazloženi
Objava poimenskih informacij pripadnikov specialne enote in kriminalistov NPU po mnenju Branka Lobnikarja ni sporna, saj ne vidi razloga, da bi bili ti podatki tajni. Bi si pa želel, da so zneski obrazloženi. Strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl pa meni, da objavljati poimenske informacije o nekaterih zaposlenih v policiji ni pametno, poroča STA.
V Policijskem sindikatu Slovenije, ki stavka že drugi dan, po prvem pregledu objave policijskih plač ugotavljajo, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bili tudi podlaga za odškodninske tožbe. Sindikat policistov Slovenije bo mnenje sporočil, ko dobi odgovor informacijskega pooblaščenca.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je za STA posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Ocenjuje, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj.
Sindikat policistov Slovenije se je medtem glede vprašanja objave obrnil na informacijskega pooblaščenca. Na tej podlagi in na podlagi mnenja svojih odvetnikov se bodo tudi opredelili, so povedali za STA.
Na MNZ pojasnili strukturo objavljenih plač policistov
Javno objavljeni podatki o plačah uslužbencev policije prikazujejo dejansko bruto plačo, ki vključuje osnovno plačo, izplačilo redne delovne uspešnosti ali zaradi povečanega obsega dela ter vse ostale dodatke. Kot so za STA pojasnili na notranjem ministrstvu, pa v zneskih ni povračila potnih stroškov, prehrane in stroškov službenih poti.
Ker javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer, so poudarili na ministrstvu. Po njihovih navedbah je povprečni delež dodatka za rizične razmere decembra za notranje ministrstvo znašal 12,73, za policijo 21,48, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka.
17