Huda Jama: več kot nekaj tisoč žrtev

Po dosedanjih izkopavanjih gre sklepati, da so bili v Barbarinem rovu pobiti slovenski vojni ujetniki in civilisti, pripeljani iz taborišča na Teharjah, med njimi tudi ženske. Pobijanje je potekalo v več valovih, na več načinov, izvajale pa so ga slovenske enote Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (Knoja), je na srečanju, ki sta ga ob obletnici pripravila Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije, dejal predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman. "Prej ali slej bodo vsa grobišča odkrita" Vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs je izrazil prepričanje, da gre v primeru Hude Jame za veliko odprto vprašanje, ki ga je treba rešiti, če hočemo biti "spodobna država". Zdajšnja vlada je po njegovem podobno kot prejšnja izkopavanju naklonjena in če "bo tako tudi v izvršilni fazi, bomo naredili velik korak naprej". Hude Jame namreč po njegovem ni več mogoče prikriti: "Prej ali slej bodo vsa grobišča odkrita, saj bodo ljudje vedno poskrbeli za svoje mrtve."

V tankovskem jarku na Teznem 15.000 pobitih

Huda Jama pri Laškem je po njegovem sicer le eno od 594 grobišč, ki jih je treba še urediti, eno večjih med njimi pa je t.i. tankovski jarek na Teznem pri Mariboru, kjer število pobitih presega 15.000. Povedal je še, da nameravajo grobišča v letošnjem in naslednjem letu sistematično pregledati.

Vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je izrazil razočaranje, da vprašanje prikritih grobišč še vedno ni ustrezno rešeno. 20 let je namreč po njegovem za vsako normalno državo dovolj časa, da bi uredila ta vprašanja.

Ferenc: V smetišča spremenjena grobišča ne morejo biti preteklost Opozoril je, da so kljub vsej razsežnosti in krutosti pobojev prizadevanja, da se žrtve dostojno pokoplje, še vedno omalovaževana in pospremljena s komentarji, naj prenehamo izkopavati kosti in se ukvarjati s preteklostjo. A v smetišča spremenjena grobišča za Ferenca ne morejo biti preteklost. Po njegovem so stvarnost, pred katero si vsaka demokratična država ne sme zakrivati oči.

Nesprejemljive so zanj poenostavitve, češ da so bile žrtve zagotovo krive, če so bile pobite, in da je šlo za narodne izdajalce, ki so si smrt zaslužili: "Takšne poenostavitve so nesprejemljive predvsem zato, ker o krivdi in grehu ne morejo presojati njihovi morilci. Kriv je tisti, ki mu je bilo sojeno in mu je bila krivda dokazana."

"Vse več takih, ki jim razkrivanje zločina ni v interesu" Ferenc se sicer boji, da bo evidentiranje in odkrivanje prikritih grobišč, tudi v Hudi jami ustavljeno. Vse več je namreč tistih, "ki imajo moč in jim razkrivanje zločina ni v interesu". Ob tem se je tudi vprašal, kdo je tisti, ki bo zastavil besedo, da se bodo izkopavanja nadaljevala: "Prišli smo namreč do vrat svoje preteklosti, jih odprli in vstopili, zdaj pa ne moremo ven, da bi povedali, kaj smo videli."

Predstavili zbornik Totalitarizmi - vprašanja in izzivi

Na današnjem srečanju so predstavili tudi zbornik Totalitarizmi - vprašanja in izzivi, ki ga je izdal Študijski center za narodno spravo, in v katerem 12 avtorjev predstavi temeljne značilnosti totalitarnih sistemov in njihovo nasilje.