Holding na ustavno sodišče, vroče o "izgubljenih" podpisih

Pred glasovanjem, na katerem je bilo proti 36 poslancev, je bila seja na zahtevo vodje poslancev Pozitivne Slovenije Janija Möderndorferja prekinjena zaradi neformalnega posveta vodij poslanskih skupin na temo "izgubljenih" sindikalnih podpisov pod pobudo za referendum o slabi banki. Möderndorfer je prekinitev seje in sklic seje kolegija predsednika DZ Gregorja Viranta neuspešno zahteval že zgodaj popoldne, ker je menil, da je "današnja zgodba postavljena pod vprašaj", saj bi morali poslanci razpravljati o obeh referendumskih pobudah. Kot je znano, so v notranji preiskavi v DZ ugotovili, da notranje ministrstvo ni preverilo vseh podpisov pod zahtevo za referendum o slabi banki. Izgubljeni glasovi so posledica napake Virant je po neformalnem posvetu poslancem zaplet pojasnil z besedami, da se je nekje na poti med državnim zborom in ministrstvom za notranje zadeve zgodila "človeška ali tehnična napaka". Dejal je, da nima razloga za dvom o ravnanju uslužbencev državnega zbora ali notranjega ministrstva, da pa je 15-letna praksa, ki ne temelji na uradnih zaznamkih ali zapisnikih, vprašljiva in problematična. Zaradi zapleta je sicer mogoče, da bo predsednik DZ določil 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum o slabi banki, če se bo izkazalo, da je sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije uspelo zbrati 2.500 podpisov. Dvoboj Tanko – Virant Vodja poslancev SDS Jože Tanko je Virantu očital, da je bilo iz njegovih izjav za medije mogoče razumeti, da je napako storilo notranje ministrstvo, zato je zahteval demanti teh izjav. Virant je odgovoril, da je novinarski konferenci jasno dejal, da na nikogar ne želi kazati s prstom. Izgubljeni glasovi so goljufija … Roman Jakič (PS) je ogročen, ker "gremo tako lahkotno mimo referendumske goljufije". Zaplet z "izgubljenimi" podpisi ni vreden nobene demokratične države in je nekaj nezaslišanega, je dejal. … blamaža in precedens "Ne zanima me, ali se bosta z ministrom Gorenakom dogovorila, kje so zmanjkali podpisi. Skrbi me, da so podpisi zmanjkali. Referendumska kraja je v demokratični državi precedens. Tako lahkotno iti skozi to je največja blamaža za to državo, ki je utemeljena na človekovih pravicah in svoboščinah," je bil dramatičen Jakič. Predlagal je, da danes sploh ne bi glasovali o zakonu o SDH, ampak da bi se začela "intenzivna preiskava" primera. Za goljufijo so potrebni dokazi Virant je predlog zavrnil z besedami, da bodo sejo nadaljevali. "Ne gre za goljufijo, za to so potrebni dokazi." Poudaril je, da je sindikat o zapletu obvestil in jim tudi zagotovil, da so originalni podpisi v DZ. Virant je dejal, da so mu sindikalisti povedali, da ne dvomijo o delu služb državnega zbora. Predsednik DZ je še povedal, da je bil zaradi zapleta tudi sam "pretresen in šokiran".

Iskanje novih rešitev glede holdinga odpade Pred večerno prekinitvijo seje je Tanko zavrnil pobude več opozicijskih poslancev, da bi znova odprli razpravo o zakonu o SDH. Zakona namreč ni mogoče suspendirati, ampak mora biti najprej uveljavljen, šele nato so mogoče njegove spremembe, je prepričan Tanko. Opozoril je še, da leto dni po morebitnem referendumu zakona ne bo mogoče spreminjati.

Tanko je na začetku izredne seje v imenu predlagateljev v obrazložitvi zahteve za presojo ustavnosti dejal, da ustavnemu sodišču predlagajo tudi preverjanje izpolnjevanja procesnih pogojev za izvedbo referenduma o zakonu o slovenskem državnem holdingu (SDH). Kot je znano, SDS včeraj na kolegiju predsednika DZ ni uspela s predlogom, da bi Generalna policijska uprava opravila grafološko analizo opozicijskih poslanskih podpisov, za predlog niso glasovali niti preostali koalicijski partnerji. Tanko se je zato vprašal, zakaj je bilo to zahtevo mogoče vključiti v ustavno presojo, na kolegiju pa ni dobila podpore.

Državni upravljavci se ne bodo prepirali na skupščinah Tanko je dejal, da v največji vladni stranki nimajo zadržkov do referendumov, a morajo biti za njihov razpis izpolnjeni procesni pogoji. "Obstaja velika verjetnost, da v tem primeru niso." Poudaril je, da SDH izboljšuje upravljanje državnega premoženja in je eden od petih ključnih ukrepov za izhod iz krize. "Imeli bomo samo enega upravljavca državnega premoženja, ki bo zastopal državo. Tako ne bo kaosa, do katerega je prišlo, ko je več upravljavcev na istih skupščinah odločalo različno."

Nerazpršena odgovornost Po prepričanju koalicije so prednosti zakona o SDH tudi enotna metodologija ocenitve vrednosti premoženja, proces imenovanja nadzornikov bo enoten, enako bo glede odločanja o izplačilu dividend. "Odgovornost ne bo razpršena, zato menimo, da bo mogoče dvigniti donose iz upravljanja ali prodaje državnega premoženja." Tanko je v kritiki Agencije za upravljanje kapitalskih naložb še zapisal, da je država desetkrat več sredstev odštela za dokapitalizacijo državnih podjetij, kot pa je dobila denarja iz dividend.

Ukrepi bonitetnih hiš in slamnati možje Finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da je že sama vložitev referendumske pobude povzročila negativne posledice in znižanje bonitetnih ocen. Spomnil je, da so poleti zakon o SDH umaknili, usklajevali pripombe z opozicijo, pozneje dosegli dogovor s sindikati, državni svet pa ni izglasoval veta. "Ko pa je vse propadlo, je Pozitivna Slovenija brez predhodne napovedi vložila referendumsko zahtevo. To spominja na pošiljanje slamnatih mož, ker si sam ne upaš vložiti zahteve," je dejal finančni minister.

Razvrednotenje državnega premoženja Šušteršič je zatrdil, da so posledice zahteve "materialno dokazljive", saj je ena od bonitetnih agencij Slovenijo že uvrstila na negativno opazovalno listo, kar lahko boniteto oceno zniža za nekaj stopničk. V primeru referenduma slovenske banke ne bodo mogle zaprositi za likvidnostna sredstva pri Evropski centralni banki, državna poroštva pa bodo brez vrednosti. "Zaradi znižanja bonitetnih oseb bo deset milijard vredno premoženje razvrednoteno," je zatrdil Šušteršič.

Gromozanski vpliv politike Alenka Bratušek je v imenu Pozitivne Slovenije opozorila, da zakon o SDH-ju politiki omogoča "gromozanski vpliv" na upravljanje državnega premoženja. Vlada in vladna koalicija bosta imeli neposreden nadzor nad državnimi podjetji in bosta krepili moč v gospodarstvu. "SDH bo deloval po načelih gospodarskega prava, kot bi šlo za zasebno podjetje, izmaknil pa se bo tudi parlamentarnemu nadzoru," je dejala Bratuškova.

Netransparentnost, konflikti interesov in korupcija Zakon ni transparenten, omogoča konflikte interesov in korupcijska tveganja. SDH ne bo zavezan posredovanju informacij javnega značaja, omogočil bo skrivanje dobička in mešetarjenje z državnim premoženjem. Bratuškova je dejala, da prihodki SHD-ja ne bodo prihodki državnega proračuna, zakon pa bo omogočil tudi prelivanje denarja znotraj holdinga in netransparentne prodaje državnih podjetij.

Vlada se boji referenduma "Odločitev za razpis referenduma ni bila lahka," je dejala poslanka PS in poudarila, da so vsi podpisniki zahtevo podpisali lastnoročno in z občutkom odgovornosti. "Vlada se referenduma boji in bo storila vse, da ga prepreči," je prepričana. Opozorila je še, da je koalicijska zahteva za presojo ustavnosti "izjemno strokovno šibka" in da je ustavno sodišče v primeru pokojninske reforme zahtevo za presojo ustavnosti referenduma zavrnilo kljub veliko bolj prepričljivim in utemeljenim argumentom.

"Vi se na to požvižgate" Glede očitkov o nepravilnostih pri podpisih pod opozicijsko zahtevo pa je dejala, da je predsednik DZ Gregor Virant ugotovil, da je zahteva v skladu z zakonom in poslovnikom DZ. "Vi se na to požvižgate," se je obrnila na koalicijske poslance.

Šušteršičeve argumente pa je med drugim zavrnila z besedami, da ista bonitetna agencija ugotavlja, da je zakon o SDH-ju veliko manj pomemben kot na primer pokojninska reforma in reforma trga dela.

Zaradi holdinga bo pokojninska blagajna vzdržna Franc Jurša (DeSUS) je dejal, da je zakon o SDH del "nujnega paketa" reform za stabilizacijo javnih financ. Vzpostavil bo učinkovito, odgovorno in pregledno upravljanje državnega premoženja. "Poleg tega ta zakon vsebuje tudi jamstvo za stabilnost in dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne," je zatrdil Jurša. Kapitalska družba bo morala namreč pokojninski blagajni še naprej nakazovati 50 milijonov evrov na leto, deset odstotkov kupnine pri prodaji državnega premoženja pa bodo nakazovali kapitalski naložbi holdinga. "Glede na navedeno v naši poslanski skupini menimo, da referendum o tem zakonu ni na mestu," je dejal vodja poslancev DeSUS.

Kdo pije pivo na tuj račun? Matej Tonin (NSi) je dejal, da v zdajšnjem sistemu upravljanja državnega premoženja "ne vemo, kdo pije in kdo plača, in je zelo lahko na tuj račun spiti kakšen vrček piva več". V Novi Sloveniji so prepričani, da želi opozicija z referendumom onemogočiti vlado, drugi cilj pa je preusmeriti pozornost z "izredno neprijetne afere predsednika republike v zvezi s pomilostitvami 'drogerašev'", je dejal vodja poslanske skupine NSi.

Brez holdinga bo ogroženo izplačevanje pokojnin Poslanec SDS Marko Pogačnik je dejal, da zakon o SDH v primerjavi z obstoječo ureditvijo bolj zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Če zakon ne bo uveljavljen, bo ta pravica ogrožena, saj bo država v zdajšnjih oteženih finančnih okoliščinah težje zagotavljala financiranje, je zatrdil nekdanji direktor Slovenske odškodninske družbe.

SD prodaja Petrol Opozoril je, da mora državni zbor dati soglasje v obdobju do sprejetja klasifikacije in strategije upravljanja državnega premoženja. Tako premoženja ne bo mogoče odprodajati brez soglasja DZ. "Obstoječi sistem omogoča, da Kad brez soglasja DZ, vsaj tako beremo po časopisih, prodaja delež v Petrolu, čeprav nam stranka SD najbolj očita, da so to naši načrti. Vsi pa vemo, da je predsednik uprave Kada vidni predstavnik SD."

Janša zmanjšuje kredibilnost na tujih trgih Janko Veber (SD) je menil, da zakon o SDH ni reformni zakon za izhod iz gospodarske krize, ampak zakon o "nepregledni privatizaciji državne srebrnine z namenom poplačila denacionalizacije". Predsednika vlade zato pozivajo, da prekliče izjavo, da gre za enega od petih ključnih zakonov za izhod iz krize. S tem ponovno zmanjšuje kredibilnost Slovenije na tujih trgih. "Bonitetne ocene upadajo zaradi zgrešene ekonomske politike vlade in zaradi zavrnjenih reform prejšnje vlade, k čemur je sam odločilno prispeval," je dejal vodja poslancev Socialnih demokratov.

V SLS se bodo bojevali do konca Mihael Prevc je dejal, da se v Slovenski ljudski stranki ne bojijo referenduma. "Verjamemo, da zmoremo bolje delati s tistim premoženjem, kar ga je v Sloveniji še ostalo. Za to rešitev, ki se je pripravljala več mesecev, se bomo bojevali do konca." Opozicijo je pozval, naj požre svoj ponos in umakne zahtevo za referendum. Kaj pa politični pritiski na AUKN? Jože Tanko je v odgovoru na opozicijske kritike dejal, da je vodstvo AUKN imenovala politika, medtem ko imajo po novem možnost predlaganja tudi opozicija skozi komisijo za nadzor javnih financ. "Pojavljali so se tudi očitki o tem, kako bo politika vplivala na delovanje SDH. Naj samo spomnim, da je bil v prejšnjem mandatu izvršen politični pritisk na neodvisno agencijo AUKN in realizirana dokapitalizacija Nove Kreditne banke Maribor z denarjem družb v državni lasti."