Grozljive podobe iz Gaze pretresle Goloba: »To niso številke. To so življenja«

Predsednik vlade je povedal, da je imel pripravljen govor, a so ga pričevanja zdravnikov popolnoma pretresla: "Želim si, da bi vsi svetovni voditelji slišali zgodbe, ki smo jim bili priča danes. Da bi jih slišali – in jih vzeli k srcu." Spomnil je, da je tudi Evropska unija nastala na temelju vladavine prava, in dodal: "Evropejci smo pogosto ponosni na svoje vrednote. Pogosto delujemo, kot da smo boljši, ker spoštujemo pravo. Toda pri večina mojih kolegov ostala gluhih, le tri države članice EU – Irska, Španija in Slovenija – smo priznale Palestino in pozvale k izpustitvi talcev, pa tudi k premirju in odpravi blokade. Ko je bilo doseženo premirje, smo vsi verjeli, da morda obstaja resnično upanje za palestinski narod," je nadaljeval premier dr. Golob.

Golob: Bilo je upanje – a bila je laž

Golob je poudaril, da je bilo upanje, ki se je porodilo ob napovedi premirja, kratkotrajno in zavajajoče: "Verjeli smo, da obstaja nova priložnost za palestinski narod. A bila je laž. Laž izraelske vlade. In to ni bilo naključje. Grozote so se nadaljevale takoj."

Foto: Mateja Trunk Hrvatin

EU kot zadnja možnost za pritisk

Ker Združeni narodi po njegovih besedah ostajajo blokirani zaradi ZDA, ima Evropska unija priložnost, da odigra svojo vlogo. "EU še ima možnost – da naredi prvi resen korak: suspendira pridružitveni sporazum z Izraelom," je dejal in dodal, da ta teden pričakuje jasno analizo Evropske komisije, ki bo ugotovila kršitve mednarodnega humanitarnega prava. "Če bo to potrjeno, evropski voditelji ne bodo imeli več izgovorov. Sporazum moramo zamrzniti," je dejal Golob. "Morda se zdi brezupno. A druge poti ni kot ta: da vztrajamo."

Pobuda z več kot 180.000 podpisi

My Voice, My Choice je evropska civilnodružbena pobuda, ki zahteva suspenz pridružitvenega trgovinskega sporazuma med EU in Izraelom, saj Izrael po njihovem mnenju krši temeljna načela človekovih pravic, določena v 2. členu sporazuma. Eden izmed pobudnikov kampanje, Matteo Garguilo, je poudaril: "Silence is complicity. Kot državljani nismo mogli ostati tiho ob genocidu." Pojasnil je, da so zbrali že več kot 181.000 podpisov in da poziv neposredno naslavlja visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Kajo Kallas.  Poudaril je tudi, da kampanja ni več le državljanska iniciativa, temveč da se ji priključujejo politiki in poslanci, obenem pa novinarje pozval k spremljanju odločitev Evropske komisije in zunanjih ministrov, ki bodo o usodi sporazuma razpravljali prihodnji teden.

Chloé Ridel: Tisti, ki lahko spregovorijo – pogosto ne upajo

Med govorkami je nastopila tudi poslanka Evropskega parlamenta Chloé Ridel, ki je poudarila odgovornost tistih, ki imajo moč: "To so ljudje, ki imajo moč, da dejansko nekaj spremenijo – nasproti tistim, ki se vsak dan borijo na terenu, da bi pomagali ljudem, ki so mučeni in ubijani v tem strašnem genocidu." Dodala je, da je v današnji politični realnosti težko najti voditelje, ki bi spregovorili odkrito: "Pogosto ne upajo izreči niti besede genocid. Eden redkih, ki si upa spregovoriti, je slovenski predsednik vlade Robert Golob."

Foto: Reuters

Zdravniki iz Gaze: sistem, ki je bil uničen namenoma

Svoja pretresljiva pričevanja sta na konferenci delila tudi britanska zdravnika – dr. Ana Jeelani, pediatrična ortopedska kirurginja iz Liverpoola, in dr. Graeme Groom, ortopedski kirurg iz Londona. Oba sta večkrat delovala v Gazi, nazadnje maja in junija letos. Dr. Jeelani je opisala popolno preobremenjenost urgentnih oddelkov med množičnimi napadi: "V bolnišnicah ni bilo več postelj. Bolniki so ležali po tleh. Zmanjkalo je povojev, otroci z opeklinami in amputacijami so čakali pomoč. Med ranjenimi je bilo veliko nosečnic, otrok."

Posebej je opisala zgodbo štiriletne deklice, ki je po bombardiranju hiše preživela, a bila zaradi obleganja bolnišnice Al Šifa deset ur prenašana peš do druge bolnišnice: "Bila je na robu smrti. In ne razumem, v kakšnem svetu živimo, če to lahko traja že dvajset mesecev – brez resničnega odziva." Opozorila je, da je bil zdravstveni sistem v Gazi sistematično uničen. "Po podatkih WHO je bilo bombardiranih 36 bolnišnic, številne oblegane. Sistem ne omogoča več preživetja," je povedala.

Dr. Groom je opisal razmere v bolnišnici Naser: "Delali smo brez kisika, brez opreme, med neprestanimi bombardiranji. Vsak dan smo operirali desetine civilistov – tretjina so bili otroci, tretjina ženske. V več kot mesecu dni nismo videli niti enega borca. Vse žrtve so bili civilisti." Opisoval je tudi zgodbo dečka, edinega preživelega iz družine z desetimi otroki. "Oče je umrl, mati – zdravnica v naši bolnišnici – je ostala z enim otrokom. Zjutraj je imela družino z dvanajstimi člani, zvečer sta ostala dva," je dejal. Opisal je tudi mučenja zdravstvenih delavcev v izraelskih zaporih in razseljenost kolegov: "Nekateri so bili izseljeni že dvajsetkrat. Ko govorijo o selitvah, govorijo o bombah, ki padajo skoraj istočasno, ko prejmejo opozorilo. "Na koncu je dodal: "Politiki govorijo o ‘trajnostni rešitvi’. Toda vsak dan 100 Palestincev najde svojo trajnostno rešitev – v smrti."

Nika Kovač: Skupaj lahko premikamo gore

Nika Kovač, organizatoraka konference, je na konferenci poudarila: "Ko so nedolžni ljudje množično pobiti, je naša dolžnost, da spregovorimo. Vsak posameznik ne zmore veliko, a skupaj lahko premikamo gore. To je klic po pravičnosti, ki ne sme potihniti. Ne bomo odnehali." Opozorila je, da so vsi udeleženci konference – premier, zdravniki, podporniki peticije in civilnodružbeni predstavniki – jasno pokazali, da je zdaj trenutek za odločno ukrepanje: "Naslednji cilj je jasen: ustavitev trpljenja in začasen suspenz sporazuma med EU in Izraelom."

 Chloé Ridel, ki je poudarila odgovornost tistih, ki imajo moč: "To so ljudje, ki imajo moč, da dejansko nekaj spremenijo – nasproti tistim, ki se vsak dan borijo na terenu, da bi pomagali ljudem, ki so mučeni in ubijani v tem strašnem genocidu." Dodala je, da je v današnji politični realnosti težko najti voditelje, ki bi spregovorili odkrito: "Pogosto ne upajo izreči niti besede genocid. Eden redkih, ki si upa spregovoriti, je slovenski predsednik vlade Robert Golob." Foto: Mateja Trunk Hrvatin Organizatorji kampanje napovedujejo, da bodo v prihodnjih tednih nadaljevali s pritiskom na Evropsko komisijo in države članice, da razmislijo o suspenzu sporazuma z Izraelom, dokler se razmere v Gazi bistveno ne izboljšajo. Dolžnost Evropske unije je, da – kljub političnim pritiskom – ukrepa v skladu z mednarodnim pravom.