Gripa že na pohodu

Letos kroži virus influence A (H3N2), pandemskega virusa letos pri nas in Evropi skoraj ni, tudi virusi influence B so precej redki, pojasnjujejo na IVZ.

Virusi gripe se spreminjajo iz leta v leto Medtem ko je bilo lani v prvih tednih januarja okoli 70 obolelih z gripo na 100.000 prebivalcev, v februarju se je število obolelih celo podvojilo, pa letos v prvih treh tednih januarja število obolelih ni preseglo deset na 100.000, kažejo podatki na spletni strani IVZ.

A kot je pojasnila Maja Sočan z IVZ, se virusi gripe spreminjajo iz leta v leto, zato ena sezona ni enaka drugi sezoni. Enkrat se vrh in intenziteta kroženja virusa gripe pojavi prej, drugič kasneje. Tako so po njenih podatkih virusne okužbe dihal porasle v drugi polovici januarja, medtem ko so kroženje virusa influence prvič zaznali že pred dobrimi petimi tedni.

Zbolelih za gripo ni zelo veliko, so pa v praktično vseh slovenskih regijah. Tako je število obolelih za gripo začelo naraščati še pred pojavom nizkih temperatur in bo po njenih napovedih poraslo v prihodnjih dveh tednih. Narašča pa tudi število malčkov, ki obolevajo z respiratornim sincicijskim virusom, ki pri dojenčkih povzroča vnetje drobnih dihalnih poti.

Za kasnejšo sezono gripe niso krive le januarske temperature Na kroženje gripe sicer vpliva več dejavnikov. Nizka vlažnost in temperatura okolja prispevata k preživetju virusa na zunanjih površinah, nista pa edini dejavnik. Tako da kasnejše sezone letos po besedah Sočanove ne moremo razlagati zgolj z nekoliko višjimi temperaturami v začetku januarja letos.

Je pa res, da bodo trenutne nizke temperature posredno prispevale k širjenju gripe, saj se bodo ljudje več zadrževali skupaj v zaprtih prostorih, jih manj prezračevali, oboje pa olajša širjenje virusa gripe, pojasnjuje Sočanova.

Popolnih podatkov o precepljenosti na IVZ še nimajo, okvirno pa je letos nizka in ne vpliva na pojav oziroma zmanjševanje pojava gripe. Cepivo vsebuje tudi antigene, ki spodbujajo imunost proti "novi" pandemski gripi.