"Govorjenje, da so se leta 1941 borili za osamosvojitev Slovenije, je absurdno"

Študijski center za narodno spravo, komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic in komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so pripravili javni pogovor na temo spravnega procesa v slovenskem prostoru. Na dogodek sta bila vabljena tudi predsedniška kandidata Danilo Türk in Borut Pahor, vendar sta se oba opravičila. "Nekaj tisoč mrtvih še vedno nespodobno leži v jaških" Direktorica Študijskega centra za narodno spravo je uvodoma pojasnila, da bi moral model sprave po ugotovitvah enega od švicarskih inštitutov zajemati štiri elemente: pravico do vedenja (odpiranje arhivov, ustanavljanje preiskovalnih komisij), pravico do poprave krivic (rehabilitacija, javna opravičila, …), pravico do zakonitosti (ustanavljanje sodišč) in zagotovilo o neponavljanju tragičnih dogodkov (lustracija, institucionalne reforme). Direktor Arhiva Republike Slovenije Jože Dežman je poudaril, da demokracija zahteva odgovoren odnos do prihodnosti, sedanjosti in preteklosti in da bi nas moralo skrbeti, ker nekaj tisoč mrtvih še vedno nespodobno leži v jaških. Ob tem je izpostavil, da je bilo v okviru t. i. partizanskega sodstva kar devetdeset odstotkov oseb pobitih brez sojenja. "Mladini moramo povedati, da demokracija ni nekaj samoumevnega, ampak da izhajamo iz dežele, v kateri to ni bilo samoumevno," je dodal. Kolarič: Za 130 tisoč pobitih še nihče ni odgovarjal Boštjan Kolarič iz Študijskega centra za narodno spravo je povedal, da je eden od temeljev spravnega procesa iskanje normativnih pravnih odgovorov na totalitarna grozodejstva. Po njegovih besedah je bilo po vojni na slovenskih tleh pobitih okoli 130 tisoč ljudi, za kar pa do zdaj še ni nihče odgovarjal. "Res je, da je za obsodbo treba imeti dokaze, ti pa se nahajajo v arhivih. Tukaj tako spet naletimo na vprašanje odprtja arhivov," je zatrdil. Zgodovinarka Tamara Giesser Pečar je izpostavila, da v Sloveniji ni zavedanja, da med totalitarno in demokratično državo ni kontinuitete, govorjenje, da so se leta 1941 borili za osamosvojitev Slovenije pa je označila za absurdno. Mitja Ferenc, prav tako zgodovinar, pa je dejal, da je v zaključku mandata aktualnega predsednika in nekdanjega premierja Boruta Pahorja prišlo do popolne razgradnje sistema urejanja prikritih grobišč, zlasti po odkritju Hude jame, ki je pretresla svetovno javnost. Kljub vsem obljubam se po njegovem ni zgodilo nič, ampak je prišlo do "popolnega kolapsa enega od segmentov spravnega procesa, za katerega smo upali, da se bo zgodil".