Gledališče približali tistim, ki ga ne slišijo

Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Pri komuniciranju gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo.

Ideja za pobudo Gledališki tolmač je na Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana vzklila v želji, ga bi gluhim omogočili vstop v edinstven svet gledališke umetnosti in ob tem ozaveščali slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov.

Štiri gledališča

Vsi tolmači so tudi starši gluhih otrok. Foto: Nejc Hafner Trenutno si lahko gluhi predstave ogledajo v štirih gledališčih, in sicer v Anton Podbevšek Teatru, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Prešernovem gledališču Kranj in SNG Nova Gorica, kjer so v živo tolmačene v znakovni jezik. Nove uprizoritve s tolmačem se obetajo tudi v prihodnji gledališki sezoni.

Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

"Delo s tolmači je bila nepozabna izkušnja"

Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in da se razvija znotraj skupnosti gluhih. Vse to je bilo treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev, ki gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in poskrbijo za nepozabno izkušnjo gluhih v občinstvu ob spremljanju stalnih predstav v živo. Ključno vlogo pri tem je imela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji Lada Lištvanova, ki je prevzela delo s tolmači in pripravo tolmačev na sodelovanje v predstavi.

Foto: Gledališki tolmač

"Delo s tolmači je bila nepozabna izkušnja. Naš osrednji cilj je bil besedilo čim bolj nazorno prirediti v znakovni jezik, tako da bo razumljivo gluhim gledalcem. Srečavali smo se individualno in tudi v skupini, svetovali drug drugemu in pilili podrobnosti. Kapo dol vsem tolmačem za trud, ki so ga vložili v ta projekt. Verjamem, da bodo tudi gluhi prepoznali predanost in kakovost njihovega dela," pojasnjuje Lištvanova.

"Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili"

"Med predstavo sem opazoval ganjene obraze naših članov, ki so povedali več kot tisoč besed. Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad preostalim. Zato hvala NLB, ki nam omogoča ta nepozabna doživetja, in hvala slovenskim gledališčem, ki so brez obotavljanja sprejela naš predlog za vključitev tolmača znakovnega jezika v izbrane predstave," je bil po eni od že odigranih predstav zadovoljen Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.