Edinost: Pred občinskimi poslopji v Trstu bi morale vihrati tudi slovenske zastave

Italijansko ustavno sodišče je namreč leta 1987 odločilo, da je "z nastopom ustavne demokracije in spremenjenim pomenom zastave (tako državne kot tuje) odpadla utemeljitev prepovedi razobešanja zastav tujih držav", kot je bilo to opredeljeno v zakonu iz leta 1929, ki ni dopuščal razobešanja zastav tujih držav brez dovoljenja lokalnih oblasti. Leta 1998 pa je v Italiji v veljavo stopil tudi zakon, s katerim je bilo deželam prepuščeno, katere zastave naj se razobeša poleg državne in evropske, pojasnjuje Samo Pahor iz Edinosti, družbeno-političnega društva Slovencev v Italiji.

"V FJK ne izpolnjujejo zakonodaje" Leta 2001 je dežela Furlanija-julijska krajina (FJK) sprejela deželni zakon, s katerim so občine, v katerih so tudi predstavniki manjšine, dolžne na javnih poslopjih poleg državne, evropske in deželne zastave razobešati tudi zastavo manjšinske skupnosti. Tako bi morala na poslopju osnovne šole v Barkovljah, ki so jo zaradi uporabe traku s slovensko trobojnico pri odprtju jedilnice ta teden obiskali celo karabinjerji, vihrati tudi zastava slovenske manjšine, trdi Samo Pahor.

Kritike letijo tudi na slovenske organizacije v Italiji

"Ker na navedenem poslopju ni razobešena slovenska zastava, občina Trst že vrsto let krši zakon, ki predvideva uradno spoštovanje simbola slovenske narodne manjšine," je v sporočilu za javnost zapisal Samo Pahor. Kritiziral je tudi ravnanje stranke Slovenska skupnost in obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), ker nimajo razobešenih slovenskih zastav. Na ta način bi bilo v 21 letih po odločbi ustavnega sodišča "nešteto priložnosti, da se seznani pismene in nepismene politike in politikante z utemeljitvijo razsodbe ustavnega sodišča, ki očitno ne more veljati samo za zasebno razobešanje zastav 'tujih' držav, v katerih je ustavno sodišče prepoznalo znake istovetnosti narodnih manjšin," je še poudaril Pahor.

Spomnimo: Omenjeni incident se je sicer zgodil po odprtju nove menze osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja v tržaškem predmestju Barkovlje, ko so v torek prerezali trak s slovenskimi barvami, ne pa z italijanskimi. Ta dogodek je za italijansko stran postal kamen spotike in na ravnateljico se je vsul plaz kritik, naslednji dan pa so šolo obiskali celo karabinjerji. To je odmevalo tudi v Sloveniji, kjer so številni politiko dogodek označili za znak nestrpnosti, zunanje ministrstvo pa pozvali, naj se odzove in ukrepa.