DZ sprejel zakon o državnem poroštvu za Teš 6

DZ je z 29 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Med pogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov. Po zakonu bo država ob izpolnjenih pogojih jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB).

Pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu bodo morali Teš ter v imenu države ministra, pristojna za energetiko in finance, podpisati pogodbo, s katero bodo določili okvire izvedbe projekta skladno s pogoji vlade - glede investicijske cene projekta, sklenitvijo pogodbe s Premogovnikom Velenje za lignit po najvišji ceni, rokom dokončanja projekta, donosnosti projekta in omejitvijo izpustov CO2.

Teš mora do podpisa pogodbe pripraviti recenziran noveliran investicijski program 5 Po sklepu odbora DZ za finance in monetarno politiko mora Teš do podpisa poroštvene pogodbe pripraviti recenziran noveliran investicijski program 5 (NIP 5), ki ga mora potrditi neodvisen in strokovno usposobljen recenzent. NIP 5 bodo morali pred podpisom poroštvene pogodbe potrditi nadzorniki Teša in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), na osnovi NIP 5 pa se bo preverilo izpolnjevanje pogojev iz zakona o poroštvu.

V Teš so prejšnji teden izrazili pričakovanje, da bi lahko posojilo EIB, če bo zakon sprejet na tej seji, začeti črpati z 31. julijem.

Glede projekta nadomestnega bloka v Tešu je že od njegovega začetka - skupščina Teša je razvojni načrt s šestim blokom potrdila leta 2004 - veliko polemik. Nasprotniki očitajo posledice na okolje in zdravje ter nepregledno financiranje, medtem ko zagovorniki v projektu vidijo razvoj in delovna mesta ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo.

Teš 6 naj bi letno proizvedel 3500 gigavatnih ur električne energije. Zaključek pogodbenega poskusnega obratovanja je predvideno novembra 2014, Teš 6 pa bo po načrtih obratoval 40 let.

Pokojnine 26.000 upokojencev ostajajo znižane Državni zbor je s 37 glasovi za in 45 proti sklenil, da opozicijska novela zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bi odpravili znižanje pokojni nekaj več kot 26.000 upokojencem, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Novelo varčevalnega zakona so vložili opozicijski Pozitivna Slovenija in SD. Junija so se namreč znižale pokojnine nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna. Med drugim gre za upokojence, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje SFRJ, za borce NOB ter nekdanje begunce in internirance.

Opozicija: Nesorazmerno posegajo v pravice nekaterih skupin upokojencev V opoziciji pa so te določbe želeli spremeniti, saj menijo, da nesorazmerno posegajo v pravice nekaterih skupin upokojencev. Njihova novela je tako predvidevala odpravo tistih določb, ki omejujejo pravico do letnega dodatka za upokojence in znižujejo pokojnino določenim skupinam upravičencev, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.

Črnak Megličeva: Pri posegu v pokojnine gre za selektiven in diskriminatoren ukrep Kot je v imenu predlagateljev pojasnila poslanka SD Andreja Črnak Meglič, gre pri posegu v pokojnine za selektiven in diskriminatoren ukrep, ki je tudi "evidentno protiustaven". Po njenem mnenju je nepravično in nesorazmerno, da breme nosi manj kot pet odstotkov upokojencev, ki so jih izbrali za "največjo žrtev finančne krize".

Šušteršič: Pripravljeni smo se pogovarjati o morebitnih popravkih zakona Finančni minister Janez Šušteršič pa je dejal, da so se pripravljeni pogovarjati o morebitnih popravkih zakona, če so "kje posegli preveč", a predloga opozicije ne morejo podpreti, saj bi že v letošnjem letu pomenil 60 milijonov evrov stroškov proračuna.

Enako so menili tudi v koalicijskih strankah SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi, kjer so opozarjali, da je opozicijski predlog javnofinančno nerealen in tudi radikalen. Priznavali so sicer, da so glede vprašanja pokojnin potrebni nekateri popravki, predloge sprememb pa od vlade pričakujejo do jeseni.

Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, sta sicer poleg poslancev PS in SD glasovala še poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

DZ sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah DZ je danes z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, ki stremi k odpravi nejasnosti in administrativnih bremen, na katera so med drugim opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Novela med drugim skrajšuje rok za izbris podjetnika, omogoča družbam plačilo Ajpesu po objavi letnega poročila, omogoča prenos podjetja podjetnika na njegove družinske člane ter nalaga dolžnost predlaganim članom nadzornega sveta ali upravnega odbora, da se na skupščini, ki odloča o njihovem imenovanju, predstavijo.

Sprejet zakon o preprečevanju zamud pri plačilih Sprejet je bil tudi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki kot najpomembnejšo novost uvaja instrument izvršnice.

Izvršnica je listina, ki vsebuje v evrih navedeno denarno obveznost dolžnika. Izda jo dolžnik, njenemu imetniku pa omogoča, da se neposredno poplača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika pri katerikoli banki v Sloveniji. Imetnik izvršnice bo tako lahko ob zapadlosti plačila papir prinesel v dolžnikovo banko, kjer bo poplačan.