Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
26. 8. 2009,
15.51

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Sreda, 26. 8. 2009, 15.51

8 let

Dvojezične table desetletja burijo duhove na avstrijskem Koroškem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Postavitev dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, osrednja tema obiska avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna v Sloveniji, je najodmevnejša težava slovenske manjšine v Avstriji.

Vprašanje buri duhove od leta 1955, Faymannova predhodnika Wolfgang Schüssel in Alfred Gusenbauer pa sta bila pri njegovem reševanju neuspešna.

15. maj 1955 - podpisana je bila Avstrijska državna pogodba (ADP), v kateri je Avstrija slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem zagotovila določene pravice. 7. člen ADP predvideva postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v krajih z narodnostno mešanim prebivalstvom, a ne določa natančnejših kriterijev za postavitev. Dokument je v veljavo stopil 27. julija 1955.

November 1955 - Organizaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), sta v skupni spomenici zahtevali izpolnitev določil 7. člena ADP.

Julij 1972 - avstrijska vlada premiera Bruna Kreiskyja je odločila, da na podlagi ljudskega štetja iz leta 1961 postavi dvojezične krajevne table v vseh krajih, kjer so Slovenci predstavljali vsaj 20 odstotkov prebivalstva. To je pomenilo 205 krajev v 36 občinah.

September 1972 - na avstrijskem Koroškem so začeli nameščati prve dvojezične table. Sledilo je nočno podiranje krajevnih tabel in nadaljnje postavljanje je bilo ustavljeno.

Julij 1976 - sprejet je bil zakon o narodnih skupnostih, ki kot spodnji prag za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel določa 25-odstotni delež slovenskega prebivalstva.

Maj 1977 - sprejeta je bila uredba, ki predvideva 91 dvojezičnih krajevnih napisov.

September 1994 - odvetnik Rudi Vouk se je pritožil zoper kazensko odločbo zaradi prehitre vožnje v Škocjanu in trdil, da tamkajšnja enojezična krajevna tabla, ki pomeni tudi omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, ni veljavna, saj bi v skladu z ADP morala biti dvojezična.

Konec leta 2000 - s postavitvijo prvih dvojezičnih nemško-hrvaških krajevnih tabel na Gradiščanskem na avstrijskem Koroškem oživijo zahteve o postavitvi dvojezičnih tabel na tem območju. Koroški Slovenci zahtevajo spremembo zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, vendar koroški deželni glavar Jörg Haider to zavrne.

December 2001 - avstrijsko ustavno sodišče je po pritožbi Vouka iz leta 1994 ocenilo, da je 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 previsok in razveljavilo dele zakona in ustrezno uredbo iz leta 1977. Razsodilo je, da za obvezno dvojezično topografijo v skladu s 7.členom ADP zadostuje okoli 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje.

September 2002 - avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je sklical tri t.i. konference konsenza, na katerih so sodelovali predstavniki vlade, strank na avstrijskem Koroškem, koroških Slovencev, NSKS in ZSO ter koroškega Heimatdiensta (KHD) in Zveze koroških brambovcev. Pogajanja so propadla zaradi nestrinjanja NSKS in ZSO s predlogom, ki predvideva postavitev 148 dvojezičnih tabel in podpis izjave, da je spor glede topografije rešen, ali pa 102 dvojezično označena kraja brez podpisa izjave.

April 2005 - ZSO, Skupnost koroških Slovencev (SKS) in KHD so pod vodstvom avstrijskega zgodovinarja Stefana Karnerja, pripravili nov kompromisni predlog, ki predvideva 158 krajev z dvojezičnimi napisi. Na Dunaju so pripravili dve konferenci o konsenzu, ki sta se končali brez dogovora.

Maj 2005 - ob 50. obletnici ADP sta kancler Schüssel in deželni glavar Haider v petih krajih na avstrijskem Koroškem dala postaviti dvojezične table. Leto in pol kasneje, novembra 2006, je Haider odstranil dvojezično tablo v Žvabeku.

December 2005 - ustavno sodišče je ugodilo novi pritožbi Rudija Vouka in odredilo postavitev dvojezičnih tabel v Pliberku in Drveši vasi do konca junija 2006.

Januar 2006 - Haider je vsem prebivalcem južne Koroške poslal vprašalnik s predlogom za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, po katerem bi dvojezične krajevne table postavili v občinah z 10-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva, a le v krajih z vsaj 15 odstotki opredeljenih Slovencev. 85,1 odstotka sodelujočih je predlog zavrnilo. Koroški deželni glavar je tudi zahteval referendum o dvojezičnih krajevnih tablah po vsej avstrijski Koroški in v dveh mesecih zbral zadostnih 15.000 podpisov podpore.

Februar 2006 - Haider je skušal preprečiti izpolnjevanje razsodbe ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih tabel, tako da je skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhardom Doerflerjem v Pliberku in Drveši vasi enojezične krajevne table prestavil za nekaj metrov.

Maj 2006 - kancler Schuessel je predstavil novo uredbo za dvojezično topografijo, po kateri bi bila ta do konca leta 2009 v 158 krajih, in jo dal v presojo. Deželna volilna komisija je zavrnila izvedbo posvetovalnega referenduma o dvojezičnih tablah.

Junij 2006 - avstrijski vladni stranki, ljudska stranka (ÖVP) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) ter Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev (SKS) so se dogovorili za ureditev dvojezične topografije s 141 dvojezičnimi krajevnimi tablami. Ustavno sodišče pa je znova razsodilo, da morajo biti krajevne table v Pliberku in Drveši vasi dvojezične, da pa v Škocjanu zaradi upada deleža slovensko govorečega prebivalstva dvojezična topografija ni več potrebna.

Julij 2006 - avstrijska vlada je sprejela novo topografsko uredbo, v skladu s katero naj bi bilo na avstrijskem Koroškem do konca leta 2009 141 krajev z dvojezičnimi krajevnimi oznakami. Avstrijski parlament te ureditve ni sprejel.

Avgust 2006 - Haider je napovedal, da bodo krajevne table na avstrijskem Koroškem samo še enojezične, dvojezičnost pa naj bi zagotovili z dodatnimi tablami s slovenskim napisom. Zatem je v Pliberku dodal zgolj enojezični nemški krajevni tabli manjšo tablo s slovenskim krajevnim imenom.

December 2006 - avstrijsko ustavno sodišče je odločilo, da je namestitev dodatnih manjših tablic s slovenskim imenom kraja namesto dvojezičnih krajevnih tabel protizakonita.

Januar 2007 - nova avstrijska vladajoča koalicija pod vodstvom kanclerja Alfreda Gusenbauerja je v vladnem programu zapisala, da bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel rešila do poletja.

Februar 2007 - državno tožilstvo v Celovcu je proti Haiderju in njegovemu namestniku ter deželnemu svetniku za promet Dörflerju uvedlo preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel.

Junij 2007 - kancler Gusenbauer je predlagal ureditev vprašanja dvojezične topografije, ki predvideva na avstrijskem Koroškem 163 dvojezično označenih krajev, na Gradiščanskem pa 51. ÖVP predlog zavrne.

December 2007 - ustavno sodišče je ugotovilo, da dodatni tablici v slovenskem jeziku v Žvabeku nista v skladu z ustavo.

Oktober 2008 - Haider je umrl v prometni nesreči, na položaju ga je nasledil Dörfler.

Avgust 2009 - avstrijsko tožilstvo je ustavilo preiskavo proti Dörflerju zaradi suma zlorabe uradnega položaja v zvezi s prestavljanjem krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi leta 2006.

Ne spreglejte