Državno pravobranilstvo je po proučitvi dokumentacije v zvezi zahtevami delavk nekdanjega trboveljskega obrata Peka ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper Republiko Slovenijo neutemeljeni.
To sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Predstavnice iniciativnega odbora nekdanjih delavcev trboveljskega obrata Peka so na sestanku na državnem pravobranilstvu, na katerem je bil tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo, predstavile svoja stališča in argumente za zahteve.
Delavke: 25 milijonov evrov neizplačanih plač
Delavke so julija 2006 sicer že dobile izplačanih za skoraj 830.000 evrov terjatev iz naslova odškodninskega sklada, za katerega so nekdanjim delavkam Čevljarsko-storitvenega podjetja (ČSP) denar brez njihovega soglasja od leta 1992 trgali od plač. Dobile so tudi poplačila prednostnih terjatev iz naslova stečaja Peka Trgovine in denar, ki so ga delavci prispevali za nabavo materiala oz. ohranitev delovnih mest. Nekdanje delavke pa terjajo še izplačila zadolžnic v letih 1991-1996 in z lastninskimi certifikati ter odpravnine in neplačane plače iz naslova stečajev Peka in ČSP, kar pa jim ni bilo priznano. Samo neizplačanih plač naj bi bilo po navedbah delavk za 25 milijonov evrov.
Za odškodnino terjajo državo, saj da je vlada imenovala nadzorni svet Peka in upravo, ki sta podjetje pripeljala do propada in zapravila znatna javna sredstva, nato pa z iztiskanjem malih delničarjev in z nepriznanjem obveznosti do delavcev kršila več ustavnih načel in se sama poplačala. "Ministrstvo za gospodarstvo je proučevalo zahtevek iniciativnega odbora in ni našlo pravne podlage za odgovornost države v odnosu do nekdanjih delavcev Peko-ČSP Trbovlje," pravijo na ministrstvu.
Tudi ostala ministrstva niso ugotovila odgovornosti RS
Tudi ministrstva za delo, finance in pravosodje v svojih mnenjih, tako gospodarsko ministrstvo, niso ugotovila odgovornosti Republike Slovenije, zato so se izrekla proti upravičenosti odškodninskih zahtevkov. Tudi državno pravobranilstvo je po pridobitvi vse dokumentacije ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper državo neutemeljeni. Pravobranilstvo je poleg tega ugotovilo, "da bi drugačno obravnavanje zahtevkov kot zavrnitev lahko sprožila še neomejeno število podobnih zahtevkov drugih podjetij s težavami v preteklosti oz. bi s sklicevanjem delavcev na ustavno načelo enakosti in enakopravnosti nastal pravno sporen položaj diskriminatornega obravnavanja," so na ministrstvu zapisali v sporočilu.
Kot je povedala vodja iniciativnega odbora nekdanjih Pekovih delavk Marta Kavšek, od sestanka niso mogli pričakovati veliko, saj so jim že v uvodu povedali, da bo njihovo mnenje glede zahtevka delavk negativno. Čudi jo, da pravobranilka lahko to izreče, še preden je preučila njihovo gradivo in magnetogram današnjega pogovora.
"Takšen način komunikacije ni konstruktiven"
Kavškova je še povedala, da bodo zdaj počakale na izdelano mnenje pravobranilstva, ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku pa bodo sporočile, da takšen način komunikacije ni konstruktiven. Ko bodo dobili vsa zahtevana mnenja, pa bodo za pogovor zaprosile še predsednika vlade Boruta Pahorja, od katerega želijo izvedeti, ali je sam za pravično in pošteno rešitev.
2
