Državni svet predlaga dopolnitev preiskave o bankah

To so zahtevali poslanci takrat še koalicijskih SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS. Če bo DZ pobudi ugodil, bo preiskava pokrivala celotno obdobje po 1. januarju 1992. Če pa bo DZ to storil, bo državni svet odstopil od svoje zahteve za preiskavo o bankah, so sklenili državni svetniki. Med njimi je bil v novem sklicu prvič tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki mu je ustavno sodišče 22. februarja povrnilo mandat državnega svetnika. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sklep državnih svetnikov, ki mandata Kanglerju na decembrski ustanovni seji niso potrdili. Iz preiskave so izločili petletno obdobje Do zapleta glede preiskave o bankah je sicer prišlo, ko je DZ 1. februarja odredil parlamentarno preiskavo o delovanju bančnega sistema, v kateri so poslanke in poslanci SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS iz svoje zahteve izločili obdobje od 1. januarja 2005 do 1. januarja 2010. Ob tem so se pojavili pomisleki in očitki, da so predlagatelji omenjeno petletno obdobje izločili iz političnih razlogov, ker je šlo pri tem obdobju v večjem delu za čas prejšnje vlade Janeza Janše. Državni svet s svojo zahtevo za preiskavo Nato se je izkazalo, da je državni svet 28. novembra lani vložil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje slabih posojil bank v pretežno državni lasti. Ta zahteva je bila omejena na obdobje od 1. januarja 2005 do 1. januarja 2010, ko je bilo v splošnem posojilnem razmahu po ocenah bančnikov in stroke podeljenih največ kreditov, ki so danes slabi. Ni pa se zahteva državnega sveta nanašala na ugotavljanje in oceno dejanskega stanja v bančnem sistemu, ki je potrebno za odločanje o spremembi zakonodaje ali drugih odločitev iz pristojnosti DZ in kot to zahteva zakon o parlamentarni preiskavi, so nedavno pojasnili v poslanski skupini SDS. Poslanke in poslanci SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS so konec novembra v svoji zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave, s katero naj bi skušali ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega sistema, kot časovno obdobje opredelili čas od 1. januarja 1992 do odreditve preiskave, vključno z obdobjem od leta 2005 do leta 2010, so pojasnili v poslanski skupini SDS.

O isti temi ne moreta potekati dve parlamentarni preiskavi Ker sta bili v parlamentarni proceduri dve zahtevi za preiskavo, ki se prekrivata v obdobju od 2005 do 2010, je januarja prišlo do sestanka z DS, da bi razjasnili vsebinske zahteve obeh parlamentarnih preiskav. Po mnenju zakonodajno pravne službe DZ namreč skladno z zakonom o isti temi ne moreta potekati dve parlamentarni preiskavi.

V poslanski skupini SDS pravijo, da predloga DS o tem, ali bi bilo mogoče zakonsko in vsebinsko ustrezno odrediti eno zahtevo za preiskavo, pravočasno ni bilo, zato so iz svoje zahteve izvzeli oceno in ugotovitev dejanskega stanja za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za obdobje od 2005 do 2010.

V DS pa so pojasnili, da je bilo treba za danes sprejeti sklep pač skozi utečen postopek, ki se je zaključil na današnji plenarni seji drugega doma slovenskega parlamenta. V skladu z danes sprejetim sklepom državni svet predlaga še, naj se ugotovi, ali je prišlo do spornega kreditiranja in izdaje bančnih garancij zaradi političnih dogovorov, kdo od nosilcev javnih funkcij in v kakšnih vlogi ter s kakšnim interesom in čigavo vednostjo naj bi bil domnevno vpleten v dodeljevanje navedenih kreditov in bančnih garancij, ugotovi pa naj se tudi politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje omenjenih kreditov in bančnih garancij.

Državni svetniki opozarjajo, da finančni in gospodarski krizi ni mogoče pripisati vseh slabih posojil, zato predlagajo še, naj se ugotovi odgovornost uprav bank glede časa in načina ukrepanja v zvezi s slabimi posojili. Posebej je treba po njihovem mnenju ugotoviti tudi, kaj so v konkretnih zadevah počeli nadzorni organi bank oz. ali so vedeli za takšna slaba posojila in jih celo odobravali. Predvsem je treba po njihovem mnenju ugotavljati politično odgovornost.