Družina pokojne Marjane Prepeluh ponovno lastnica Blaznikove tiskarne

Njen odziv objavljamo v celoti: V članku z dne 02.10.2014 na spletni strani www.siol.net je bilo objavljeno, da sta sestri Lapornik kupili Hišo Evropske unije, pri čemer naj bi v ta namen vzeti kredit z lahkoto odplačevale, saj jima je zagotovljena visoka mesečna najemnina s strani najemnika, Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Navedbe v članku so nadalje insinuirale, da je izvedeni posel posledica naveze z evropskim poslancem Peterletom in tako aludirale na nekakšno nezakonitost oziroma koruptivnost ter na pričakovane visoke zaslužke, saj naj bi bili edino kupki nepremičnine sposobni najemniku ponuditi prostore v centru mesta Ljubljane, v skladu z zahtevami, kot jih je opredelil najemnik. Resnica je povsem drugačna. Sestri Lapornik sta v resnici kupili nepremičnino na naslovu Breg 14 v Ljubljani, vendar ne zato, ker je v njej trenutno »Hiša Evropske unije«, kot je poslovne prostore na navedenem naslovu poimenoval najemnik, Evropska unija. Stavbi na naslovu Breg 12 in Breg 14 v Ljubljani sta bili namreč nekoč slovita Blaznikova tiskarna, ki je tiskala Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, tam pa so natisnili tudi Prešernovi deli Krst pri Savici in Poezije. Od dedičev slavnega tiskarja je stavbi po prvi svetovni vojni odkupil stari oče sester Lapornik, Albin Prepeluh, eden izmed voditeljev slovenskih socialdemokratov, znan po psevdonimu Abditus, ki je bil tudi zaslužen za ponovno oživitev tiskarne. Albin Prepeluh je umrl tik pred drugo svetovno vojno, od tedaj je tiskarno vodila njegova žena, Pavla Pirker Prepeluh. Družina Prepeluh je imela tri otroke: Marka, znanega odvetnika, Janeza, pisatelja, ki se je odselil v ZDA, in Marjano. V vojni vihri je Pavla Prepeluh tesno sodelovala s partizanskim gibanjem: v njeni hiši so partizani imeli skriti bunker, v katerem so se skrivali nekateri vidnejši akterji osvobodilnega gibanja. Oba sinova, Marko in Janez, sta bila med italijansko okupacijo zaprta in obsojena na smrt. Po drugi svetovni vojni je bila tiskarna v celoti nacionalizirana in družina Prepeluh je izgubila vse. Objekta na Bregu 12 in 14 sta propadala - v poznih šestdesetih letih so v notranjosti zrasla celo drevesa. Vsi tiskarski stroji so bili uničeni, ogromne zaloge papirja so propadle. Stavbi je kasneje prevzelo podjetje Mercator Optima, ki ju je obnovilo. Na podlagi Zakona o denacionalizaciji je v devetdesetih letih prišlo do vrnitve premoženja družini Prepeluh, pri čemer je v denacionalizacijskem postopku prišlo do dogovora, da se stavba na naslovu Breg 12 vrne prvotnim lastnikom, stavbo na naslovu Breg 14 pa obdrži družba Mercator, ki je stavbo obdržala tudi v upravljanju. Svoj del stavbe na Bregu 12 je tako do svoje smrti upravljala lastnica Marjana Prepeluh, tudi s pomočjo soproga Adolfa Lapornika. Na podlagi sklepa o dedovanju sta hčerki Barbara Lapornik in Maja Lapornik Pelikan solastni delež nepremičnine na naslovu Breg 12 v Ljubljani podedovali. Glede na to, da sta sestri, sicer povsem slučajno, izvedeli, da je družba Poslovni sistem Mercator, d.d., objavila javni razpis za prodajo stavbe na naslovu Breg 14, sta se na razpis prijavili in bili izbrani kot najugodnejši ponudnik. Razlogi za prodajo s strani družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., jima niso znani, prav tako ne, zakaj se je svoji predkupni pravici odrekla Mestna občina Ljubljana, ki je sicer stavbo z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane (Ur. l. SRS št. 5/86) zaznamovala kot arhitekturni in umetnostni spomenik. Glede na to torej, da se je dedinjama družine Prepeluh ponudila možnost, da ponovno, tokrat sicer z nakupom po tržni ceni, pridobita nazaj nekdanje družinsko premoženje, sta šteli kot svojo dolžnost in kot izpolnitev želja svojih staršev, da z nakupom to, prej v viharnih časih polpretekle zgodovine izgubljeno premoženje, družini dokončno povrneta. Z nakupom nepremičnine sta dedinji na podlagi obveznih določil Obligacijskega zakonika vstopili tudi v položaj najemodajalca, saj je bila nepremičnina že leta 2005 s strani tedanjega lastnika in v tedanjih ekonomskih okoliščinah oddana v dolgoročen, desetletni najem in sicer najemniku Evropski uniji, ki jo zastopa Evropska komisija. Pogodba se izteče leta 2015 in najemnik zaenkrat ni izrazil nobene želje po podaljšanju najema, po podatkih dedinj pa te želje sploh nima. Pojasniti je treba tudi, da evropski poslanec Lojze Peterle ni nikoli deloval v prostorih na Bregu 12 in zato tudi ni nikoli ničesar plačal nekdanji lastnici, pok. Marjani Prepeluh, kar je tudi že sam izjavil. Nepremičnina torej ni bila kupljena v povezavi z Evropsko unijo, ki sploh ni bila lastnik nepremičnine, kaj šele v povezavi z Evropskim parlamentom, temveč v javnem postopku in po tržni ceni, kupnina pa je bila plačana tudi s sredstvi pridobljenega kredita, dobljenega na podlagi običajnih postopkov pri banki, katere lastniki so tujci, in z zastavo osebnega premoženja dedinj. Prav tako so bili plačani vsi potrebni davki, kot se ti tudi redno plačujejo iz naslova najemnin. Razlog za nakup je izrazito zasebne narave, iz zgoraj navedenih vzgibov, ni povezan s kakšnim osebnim okoriščanjem, kvečjemu obratno, in nima nobene povezave z evropskimi, slovenskimi ali drugimi institucijami, še najmanj pa z možem ene od dedinj. Maja Lapornik Pelikan