Dopolnilnim zavarovalnicam med epidemijo ostalo 60 milijonov evrov

Nacionalni razpis za dodatne zdravstvene storitve, s katerimi bi skrajšali čakalne vrste, je napovedal že nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, a je njegovo objavo nato prehitel jesenski epidemični val. Tako je ta še v pripravi, na ministrstvu pa tudi nimajo informacij, kdaj bo razpis lahko objavljen, poroča STA.

V skladu s petim protikoronskim paketom se bodo lahko na razpis prijavili tako javni kot zasebni zdravstveni izvajalci, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Do storitev v okviru razpisa bodo prišli tisti bolniki, ki so bili na dan uveljavitve zakona, to je 24. oktobra lani, vpisani na čakalne sezname in čakajo najdlje.

Zdravstvene storitve v okviru razpisa bodo deloma financirane iz sredstev dopolnilnih zavarovalnic, ki so lani ostala neporabljena. Za storitve, ki se ne financirajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa bodo na voljo proračunska in evropska sredstva, navaja STA.

Poklukar imenoval delovno skupino za pripravo razpisa

Minister za zdravje Janez Poklukar se je sicer že sestal s predstavniki zavarovalnic, ki bodo ministrstvu v teh dneh posredovale točne podatke o tem, koliko sredstev jim je ostalo lani. Dogovorili so se, da minister imenuje delovno skupino, ki bo preverila višino sredstev, čakalne vrste, ki bi jih bilo treba obravnavati, in izvedljivost nacionalnega razpisa, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Minister je za vodjo delovne skupine imenoval direktorja Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča Roberta Cuglja. V delovni skupini so med drugim tudi predstavniki obeh kliničnih centrov, posameznih regionalnih in specializiranih bolnišnic, NIJZ, član komisije je tudi nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je danes zaposlen v Zdravstvenem zavodu Celjenje Koper, pa predsednica uprave zasebnega medicinskega centra Medicor Marjeta Zorc ter predstavniki dopolnilnih zavarovalnic ter ZZZS. Poklukar je želel v komisijo imenovati tudi lastnika kirurgije Bitenc in direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje Marka Bitenca, ki pa je zaradi možnosti navzkrižja interesov odstopil od sodelovanja v skupini, so pojasnili na ministrstvu.

Zavarovalno združenje z grobo oceno o okoli 50 milijonih neporabljenih sredstev

Nobena od dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic − Vzajemna, Triglav in Generali − ni želela razkriti, koliko presežka jim je v lanskem letu ostalo na račun manj opravljenih storitev, saj morajo prej potrditi poslovna poročila. So pa sredstva naložili v rezervacije in jih bodo letos porabili v skladu z nacionalnim razpisom.

Z nekaterimi zbirnimi podatki zavarovalnic za obdobje do lanskega septembra pa razpolagajo na Slovenskem zavarovalnem združenju, kjer so za STA navedli, da bi lahko iz razpoložljivih podatkov in dogajanja v zadnjem četrtletju lanskega leta grobo ocenili, da so zavarovalnice v lanskem letu za izvajanje zdravstvenih storitev namenile za okoli desetino premij manj kot običajno.

"Na letni ravni bi to lahko predstavljalo okoli 50 milijonov evrov, dejanski znesek pa bo v skladu z določbami petega protikoronskega zakonodajnega paketa še treba izračunati oziroma aktuarsko preveriti," so dodali.

Nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka več kot 20 tisoč ljudi

Zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o čakalnih vrstah za februar kaže, da na prvi pregled pri 25 izbranih zdravstvenih storitvah čaka 57.146 oseb, nad dopustno čakalno dobo jih čaka 21.499. Od tega jih ima 9.048 oseb, ki čakajo nedopustno dolgo na prvi pregled, napotnico s stopnjo nujnosti hitro, z napotnico "redno" pa nad dopustno čakalno dobo zelo dolgo čaka 9.225 bolnikov. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je pri tistih, z napotnico zelo hitro, kjer več kot 14 dni čaka 62 odstotkov vseh oseb.

Na 379 izbranih terapevtsko-diagnostičnih storitev pa čaka 92.650 oseb, od tega jih 36.296 čaka nad dopustno dolgo čakalno dobo. Pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo čaka 12.279 vseh, medtem ko je pri stopnji redno takšnih čakajočih veliko več, in sicer kar 21.051 oseb. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je, podobno kot pri prvih pregledih, pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer več kot 14 dni čaka polovica vseh oseb.

Sicer pa največ oseb na prvi pregled čaka nad dopustno čakalno dobo na področju ortopedije, dermatologije, revmatologije in kardiologije, nevrologije in urologije. Pri izbranih zdravstvenih storitvah pa največ bolnikov nad dopustno mejo čaka na operacijo sive mrene, elektromiografijo, operacije krčnih žil, ultrazvok vratnih žil, na endoprotezo kolena in kolka in na ultrazvok dojk, še navaja STA.