Doma smo še precej tradicionalni

Tako je med drugim pokazala raziskava ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z naslovom Enakost spolov v zasebnem življenju in partnerskih odnosih, ki so jo letos izvedli na vzorcu 600 odraslih oseb. Glavne ugotovitve omenjene raziskave so, da smo Slovenke in Slovenci s partnerskimi odnosi večinoma zelo zadovoljni, ne glede na spol. Anketiranke in anketiranci so tudi ocenili, da je načelo enakosti spolov v partnerskih odnosih večinoma uveljavljeno. Po drugi strani pa raziskava kaže, da smo pri delitvi obveznosti za dom in otroke še precej tradicionalistični in da nismo nagnjeni h kakršnimkoli spremembam. Kako se razmerja kažejo na trgu dela? Trg dela je eno izmed pomembnejših področij za usklajevanje družine in poklica in rezultati raziskave med drugim kažejo, da je med brezposelnimi osebami skoraj trikrat več žensk kot moških, dobrih osem odstotkov žensk in slabe tri odstotke moških. Izvajalci raziskave so zaposlene vprašali, kateri vidiki dela so jim najpomembnejši. Pokazalo se je, da so jim vsi vidiki v pretežni meri zelo pomembni, ti pa so usklajevanje družine, možnost razporejanja delovnega časa, plača, možnost napredovanja, izobraževanja in usposabljanja, razumevanje v kolektivu, varna zaposlitev in da ni težav s koriščenjem dopusta za nego in varstvo bolnega otroka. Večinoma bistvenih razlik med moškimi in ženskami pri tem ni bilo, razen na dveh področjih, kjer so bile zelo velike. Gre za koriščenje dopusta za nego in varstvo bolnega otroka oziroma družinskega člana ter pri vidiku usposabljanja in izobraževanja, kjer je bila razlika med moškimi in ženskami skoraj osem odstotnih točk. Ženskam je namreč zadnji vidik za izbiro službe pomembnejši kot moškim. Sicer je bil ženskam najpomembnejši vidik varna zaposlitev in razumevanje v kolektivu, moškim pa varna zaposlitev. Kar 60 odstotkov višjih menedžerk dela več, kot bi si želele Raziskava je tudi pokazala, da prek polnega delovnega časa nikoli ne dela več kot polovica anketiranih žensk in tri četrtine moških. Prav tako velika večina vprašanih po koncu delovnega dneva nikoli ne dela za službo. Pri tem je nekoliko višji delež žensk, vendar pa pri njih delež raste z višanjem izobrazbe. To namreč vsak dan počne kar 20 odstotkov žensk, ki imajo najmanj višjo šolo. Pri moških pa je največ takšnih z nedokončano osnovnošolsko ali dokončano osnovnošolsko izobrazbo. Raziskovalce je tudi zanimalo, kako zaposleni dojemajo omenjeno časovno obremenjenost z delom. Pri ženskah je kar 60 odstotkov višjih menedžerk ne glede na to, ali so zaposlene v javnem ali zasebnem sektorju, izjavilo, da delajo več, kot bi si želele, največ srednjih menedžerk pa se je izreklo, da delajo ravno prav. Raziskava se v razloge za to ni poglabljala. Pri moških ravno prav dela srednji in višji menedžment. Zanimivo pa je, da vsaka dvajseta delavka in delavec delata manj, kot bi si želela. Eno od vprašanj se je glasilo, ali so bili kdajkoli v svoji delovni karieri brezposelni. Deset odstotnih točk več žensk v primerjavi z moškimi je reklo, da so bile na neki točki svoje kariere brezposelne. Kako pomembni so vidiki usklajevanja družinskega in poklicnega življenja Med vprašanimi pa med ženskami in moškimi ni bilo večjih razlik pri vprašanju, kako so zadovoljni s svojo usklajenostjo poklicnih in družinskih obveznosti. Je pa veliko več žensk reklo, da so kdaj zamenjale službo zaradi boljšega usklajevanja dela in družine.

Tudi pri vprašanju, ali so bile družinske razmere že kdaj ovira, da niso zamenjali službe, čeprav bi si drugače želeli, pa so pač vztrajali v neki službi, zato ker so vedeli, da jim bo tako lažje pri usklajevanju dela in družine, je pritrdilno odgovorilo enkrat več žensk kot moških – vsaka šesta ženska in vsak štirinajsti moški.

Prav tako se je štirikrat več žensk kot moških že kdaj odpovedalo napredovanju, ker bi to pač prineslo več obveznosti in manj časa za družino. Zelo pomembne so tudi razlike pri vprašanju, kako pomemben vidik službe predstavlja možnost usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti. Višjim menedžerkam, prav vsem, ki so bile vključene v vzorcu, je ta vidik zelo pomemben ali pomemben. Podobno je tudi pri vseh drugih kategorijah, to je srednjih in nižjih menedžerkah ter delavkam. Med moškimi pa pri višjih menedžerjih najdemo tudi take, ki jim je ta vidik popolnoma irelevanten, med srednjimi menedžerji je vsak deseti moški, ki mu ta vidik ni pomemben.

S trditvijo, da je bila kariera partnerja oziroma partnerice ovira za karierni razvoj, se večina ne strinja, od tistih, ki se, pa je približno enkrat več žensk kot moških.

Največji razkorak pri vidiku, da v službi ni težav za izrabo dopusta za nego bolnega otroka Pri vidiku, kako pomembno je, da v službi ni težav za izrabo dopusta za nego bolnega otroka, je bil razkorak med ženskami in moškimi največji. Ta vidik je bil moškim relativno manj pomemben kot vsi drugi vidiki.

Kdo pa večinoma izrabi ta dopust? Raziskovalce so zanimale vse starostne skupine otrok, saj imajo starši možnost ta dopust izrabiti do otrokovega 18. leta starosti. Pokazalo se je, da so pri najmlajšem otroku v nekoliko višjem deležu ženske, pri najstarejšem pa si tretjina te dopuste deli.

Kaj so razlogi za to? Razlogi so se izkazali za zelo tradicionalne. Vsaka tretja ženska je namreč odgovorila, da zato, ker za bolnega otroka najbolje poskrbi ona. Tudi skoraj tretjina moških jim je pri takšnem razmišljanju pritrdila.

V partnerskem odnosu naj bi imel moški občutek, da je glavni Na vprašanje, kako bi na splošno opredelili partnersko zvezo s trenutno partnerico ali partnerjem, se je za zelo zadovoljne izreklo več moških. Med njimi tudi ni bilo nobenega nezadovoljnega.

Z vprašanjem, ali mora imeti v partnerskem odnosu moški občutek, da je glavni, se je strinjal kar vsak peti moški in vsaka šesta ženska.