Sobota, 30. 3. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Dokupovali so si dobo, država pa jim je pokazala figo #video
Več tisoč Slovenk in Slovencev, ki so si leta dokupovali delovno oziroma zavarovalno dobo, je pričakovalo, da se bodo lahko zaradi tega prej upokojili. Država pa jih je s spremembo pokojninske zakonodaje leta 2000 dobesedno okradla, so poročali v oddaji Danes.
Danes so številni že upokojeni. Na račun spremenjene zakonodaje pa so njihove pokojnine do 18 odstotkov nižje. Kar pomeni, da, ocenjeno čez palec, vsak mesec prejmejo 180 evrov manj pokojnine od pričakovane, so poročali v oddaji Danes na Planet TV.
Država je najbolj izigrala tiste, ki so pokojninsko dobo dokupili v času študija ali služenja vojaškega roka. Ne morejo se predčasno upokojiti. Še več. Vplačane zneske lahko izkoristijo, samo če izpolnijo vse zakonske pogoje za upokojitev. Civilna iniciativa Dokup dobe je že začela zbirati podpise za spremembo pokojninske zakonodaje.
Ko je imela država prazno pokojninsko blagajno, je našla način, kako jo na hitro napolniti, in sicer s kupovanjem delovne dobe. Ljudje so kupovali - in ljudje so bili opeharjeni, je jasna predsednica sindikata ZSSS Lidija Jerkič. "Ni bilo prav, da ljudje vplačujejo prispevke s pričakovanjem, da se to upošteva v delovno dobo, potem pa se to v neki točki spremeni," je povedala.
Veliki vložki, tudi po nekaj deset tisoč evrov, danes niso vredni nič. Še več. Kupljena leta se vam ne štejejo nikamor, pokojnine pa tudi nimate višje. Na primer: starostna upokojitev za moškega je danes 65 let in 40 let delovne dobe in dobite tisoč evrov pokojnine. Če ste si vplačali skupaj pet let vojaščine in študija, si lahko to odštejete.
Malus v višini 18 odstotkov
Torej greste lahko v pokoj pri starosti 60 let in s 35 leti delovne dobe. A pozor, v tem primeru se vam odšteje malus v višini 18 odstotkov, kar pomeni, da boste prejemali 180 evrov manj pokojnine. In to trajno. Zato Marjan Papež direktor ZPIZ-a svetuje, da delavci ostanejo čim dlje v zavarovanju, da si zmanjšajo malus.
Delajmo torej dlje, da bomo kljub vplačilom dobili pokojnino, ki bi jo tako ali tako. Tudi brez dodatnega enkratnega plačila delovne dobe. V nasprotju s tistimi, ki so si dobo prostovoljno vplačevali vsak mesec. A znatno manjši znesek.
Namestnik Varuha človekovih pravic Toni Dolčič pravi, da bi jim ta sredstva morali vrniti ali pa omogočiti, da so njihova upravičenja uresničena.
Državnemu sekretarju Tilnu Božiču pa se to ne zdi tako preprosto. "Vse, kar se tiče pokojninskih tem, mora biti sprejeto v konsenzu z ESS, tako da tukaj bi težko prejudiciral, kaj bo. Zagotovo pa bi si prizadevali, da se zadeva reši na neki širok način, da ne bi z morda neko parcialno rešitvijo povzročali dodatnih krivic," pravi Božič.
Kako hitro lahko pride do rešitve? Dolčič pravi v 14 dneh, ministrstvo pa, upamo, do konca mandata.
18