SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset rekordno dolgih stečajnih postopkov v Sloveniji

1

termometer

 | Foto:
Nestrokovno odločanje sodnikov, skušnjave "bogatih" stečajev, neustrezna in zapletena zakonodaja podaljšujejo stečajne postopke, opozarja Združenje stečajnih upnikov.

V dokumentu Evropske komisije EU Justice Scoreboard 2015, izdanem v ponedeljek, je bila Slovenija v zvezi s trajanjem stečajnih postopkov uvrščena na drugo polovico lestvice. Po navedbah spletnega portala doingbusiness.org je povprečno trajanje insolventnih postopkov (med te spadajo tudi stečaji) med državami članicami OECD dobrih dvajset mesecev (1,7 leta), v Sloveniji pa dve leti.

Zbrali smo deset tistih primerov, ki slovensko uvrstitev najbolj poslabšujejo. Prvi med rekorderji je še nedokončani postopek stečaja Združene lesne industrije Tržič, ki traja že 22 let, natančneje 7.806 dni. Sledijo mu končani stečajni postopki podjetij Elan, Slavnik International, Hmezad ter še vedno trajajoči postopek SGP Kograd – GP Stavbenik Prevalje. Vsi so bili začeti pred več kot sedem tisoč dnevi, to pomeni, da trajajo več kot 19 let.

Skušnjave "bogatih" stečajev "Dolgotrajni so predvsem 'bogati' stečaji. V stečajih, kjer je na voljo obilo premoženja, se nekateri upravitelji težko uprejo skušnjavi, da ne bi zase ali za druge, pogosto povezane osebe, odrezali čim večji kos kolača," je prepričan Bojan Oblak iz Združenja stečajnih upnikov. "Pomemben vpliv na dolžino postopkov imajo sodniki, ki bi morali nadzirati in usmerjati delo upraviteljev, pa tega pogosto ne počnejo zadovoljivo in upraviteljem puščajo povsem proste roke," meni Oblak. "Pomemben dejavnik je kakovost sojenja. Večkrat opažamo nestrokovno odločanje, pri čemer so sklepi, izdani v nasprotju s predpisi in v škodo upnikov, večkrat predmet izpodbijanja. Popravljanje in ponavljajoče se razveljavljanje prvostopenjskih odločb postopek seveda podaljšuje," dodaja.

Upravitelji s trajanjem zadovoljni Generalni sekretar Zbornice upraviteljev Slovenije Aljoša Markovič očitke zavrača: "Upraviteljevo nadomestilo v stečajnem postopku je vezano izključno na tri postavke - na nadomestilo za pripravo otvoritvenega poročila, nadomestilo za preizkus terjatev in nadomestilo za unovčenje stečajne mase. Da bi stečajni postopki trajali zaradi skušnjave upraviteljev, je zato nesmiselno, saj je upravitelj poplačan za vnaprej določena dejanja, ki pa nikakor niso odvisna od trajanja postopka."

"Da stečajni postopki tečejo prepočasi se na Zbornici upraviteljev Slovenije ne moremo strinjati. So sicer izjemni primeri, vendar smo mnenja, da se vsi postopki ne smejo soditi po mejnih primerih. Seveda bi bilo možno sistem še izpopolniti do te mere, da bi se postopek odvijal nekoliko hitreje, vendar trenutno trajajo stečajni postopki v Sloveniji 2 leti, kar je nekoliko pod svetovnim vrhom," trdi Markovič.

Vzroki so tudi sistemski Vzrok za tako dolžino postopkov gre verjetno iskati tudi v preobremenjenosti stečajnih upraviteljev in sodnikov, ki vodijo stečajne postopke. Po podatkih, dostopnih na spletni strani Ajpesa, največ postopkov vodijo sodnica Petra Giacomelli, in sicer 757, Andreja Zupan 586, Alja Cerovšek pa 571.

Oblak opozarja tudi na neustrezno in zapleteno zakonodajo na področju stečajnih postopkov, ki omogoča različne interpretacije in ne sledi namenu stečajnega postopka: "Edini, ki so vitalno zainteresirani, da se stečaj čim prej konča, so upniki. Tem pa zakonodaja določa vlogo nekakšnih statistov, ki na vsebino in potek postopka nimajo domala nikakršnega vpliva, četudi bi moral biti interes upnikov osnovni cilj vodenja stečajnega postopka."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin