Deset let vstopa v EU: na Goriškem je glavna ovira jezikovna meja

Na slovesnosti je bilo prisotnih okoli sto ljudi, na njej pa so spregovorili nekdanji in sedanji politiki iz Nove Gorice in Gorice.

Za uvod so na preprosti slovesnosti, ki so jo naslovili Skupaj v Evropi 30. april 2004 - 30. april 2114, prebrali pismo nekdanjega predsednika Evropske komisije Romana Prodija, ki se je spomnil, da se je pred desetimi leti sam udeležil proslave ob vstopu Slovenije v EU na istem goriškem trgu. Povedal je tudi, da si je sam zelo prizadeval za širitev EU in se neposredno zavzel za njeno čim hitrejšo uresničitev.

"Ne pretiravam torej, če napišem, da je bila noč, v kateri so padle meje med Italijo in Slovenijo, najlepši trenutek v mojem ne ravno kratkem političnem življenju. Četudi enako iskreno mislim, da mi v življenju nikoli ni padlo na glavo toliko vode, kot v tisti noči med dvema Goricama," se je Romano Prodi duhovito spomnil deževne noči, ko je pred desetimi leti Slovenija vstopila v EU.

Dodal je še, da je bil sam osebno ganjen, ker je bil prepričan, "da se od tistega trenutka dalje ne bodo več ponovile tragedije, ki so okrvavile kraje, ki so nam dragi in tako blizu". Nadalje je Prodi zapisal, da danes ve, da je imel prav, saj gre, čeprav počasi, mir v pravo smer.

Dodal je sicer, da se "ne smemo zadovoljiti s pogledom nazaj in reči, da gre na bolje, kajti poleg velikih pozitivnih novosti nismo znali izkoristiti vseh prednosti, ki bi nam jih lahko zagotovilo novo geopolitično stanje".

"Prihodnosti ne moremo graditi s pogledom zazrtim v preteklost" Romano Prodi je v pismu Goričanom tudi poudaril, da v EU "ne moremo graditi prihodnosti s pogledom zazrtim v preteklost". Zaželel si je tudi, da spomin in obeležitev desetletnice velikega dogodka "postaneta priložnost boljšega udejanjanja vseh možnih in pričakovanih skupnih načrtov, ki so potrebni za boljšo prihodnost."

Sredin večer na Trgu Evrope so koordinirali Nico Fornasir za študijsko središče Rizzati iz Gorice, Boris Nemec za Goriški forum, Walter Bandelj za Svet slovenskih organizacij, Livio Semolič za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Roberto Collini za mednarodni inštitut za sociološke študije v Gorici ISIG, ki so organizirali proslavo v sodelovanju z drugimi slovenskimi in italijanskimi ustanovami.

O spominih na dogodke izpred desetih let pa spregovorili sedanji goriški župan Ettore Romoli, goriški župan izpred desetih let Vittorio Brancati, takratni novogoriški podžupan Andrej Miška, sedanji poslanec v rimskem parlamentu in takratni predsednik goriške pokrajinske uprave Giorgio Brandolin, nekdanji evropski poslanec Demetrio Volčič, slovenska poslanka v Rimu Tamara Blažina, podpredsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, nekdanji poslanec v državnem zboru Robert Hrovat, nekdanji novogoriški podžupan Tomaž Vuga, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin ter vrsta drugih političnih akterjev goriške in novogoriške iz tedanjih in sedanjih časov.

Predsednik študijskega centra ISIG Roberto Collini je pravilno dejal, da je danes na Goriškem glavna ovira predvsem jezikovna meja, saj zlasti italijanski državljani ne poznajo slovenskega jezika. To je bilo očitno tudi na sredini proslavi, saj se je tajnik stranke Slovenska skupnost Terpin izkazal za odličnega prevajalca v oba jezika. Prireditev so namreč naredili tako, da sta bila slovenski in italijanski jezik enakopravna.

Zelo lepo pa sta goriško slovesnost zaključili mamici iz Nove Gorice in Gorice novogoriška in goriška, ki sta v slovenskem in italijanskem jeziku zaželeli otrokom obeh mest še lepšo in še svetlejšo skupno prihodnost, predvsem pa boljše medsebojno poznanje in bolj plodno sobivanje.