Sreda, 22. 3. 2017, 15.23
7 let, 8 mesecev
Deportacijo družine iz azilnega doma na Viču pospremili protestniki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
6
Danes so iz Slovenije deportirali tričlansko družino, ki jo je pred azilnim domom na Viču pospremilo nekaj deset protestnikov. Ko so skušali preprečiti odhod vozila z družino, so jih ustavili policisti, ki so zbrane na shodu tudi popisali. Z notranjega ministrstva so sporočili, da je družino na Hrvaškem prevzel predstavnik dublinskega urada.
Begunski par je v Slovenijo prišel avgusta predlani, v Ljubljani pa se mu je rodil sin. Tako otrok kot mati imata zdravstvene težave, zaradi česar naj bi po mnenju zastopnikov družine bil tudi razlog, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Slovenija.
Policisti so morali nekaj ljudi odvlečti stran od vhoda na parkirišče azilnega doma, protestnike pa so popisali, poroča Dnevnik.
Kot je povedala ena od udeleženk shoda, so med drugim izražali protest proti deportaciji otroka, ki se je begunskemu paru rodil v Sloveniji. Po njenih besedah so družino deportirali kljub priporočilom Unicefa in varuhinje človekovih pravic, da se prošnjo družine za azil obravnava v Sloveniji. Poleg tega pa bi po njenem mnenju Slovenija lahko uporabila diskrecijsko klavzulo. "Imeli so pravna sredstva, da bi družina ostala tukaj, pa so jo kljub temu deportirali," je še dodala.
"To ni bil shod, to je bila podpora družini, ki so naši prijatelji," pa je na očitke policije, da so se udeležili neprijavljenega shoda, odvrnil drugi udeleženec. Po njegovem je tak odziv jasen, saj ljudje tega niso mogli sprejeti brez kakršnegakoli odziva, deportacijo družine pa je označil za "direktno nasilje nad ljudmi, ki v tej državi niso nikomur nič naredili".
V azilnem domu bivali od leta 2015
Begunska družina je bila od avgusta 2015 nastanjena v azilnem domu na Viču, kjer je čakala na odločitev, ali bo njihovo prošnjo za azil obravnavala Slovenija ali Hrvaška, od koder so v Slovenijo prišli s turističnim vizumom.
Da bi zaradi zdravstvenega stanja prosilke Slovenija morala prevzeti odgovornost za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito prosilke in njenih družinskih članov, so ves čas postopka trdili prosilkini pooblaščenci.
Sodišče EU pa je februarja s sodbo pritrdilo stališču ministrstva za notranje zadeve in vlade, da diskrecijske klavzule iz 17. člena dublinske uredbe ni mogoče razlagati kot pravice, ki jo lahko v postopku uveljavlja prosilec, in da je odločitev o uporabi diskrecijske klavzule v izključni pristojnosti države članice.
Vrhovno sodišče je tako pred dnevi na podlagi sodbe sodišča EU odločilo, da se mora družina vrniti na Hrvaško, ki bo kot pristojna obravnavala njihovo prošnjo za mednarodno zaščito.
6