Danes si najbrž ne želite, da bi se znašli na Gruškovju ali pred predorom Sveti Rok

Prvi avgustovski konec tedna je za mnoge začetek dopustov. To se tudi letos pozna na cestah po vsej Evropi.

Na Hrvaškem se je največji zastoj že v sobotnih jutranjih urah ustvaril na avtocesti A1, ki povezuje notranjost Hrvaške (Zagreb, Karlovac, Gospić) z Dalmacijo (Zadar, Šibenik, Split, Vrgorac). Na vstop na avtocesto pri cestninski postaji Lučko na obrobju Zagreba se, odvisno od smeri prihoda, čaka v koloni, dolgi do osem kilometrov.

Toda največ slabe volje bo med potniki in vozniki, ki so na svoji poti proti Jadranu zjutraj prišli do predora Sveti Rok, kajti tam jih je dočakal zastoj, dolg 21 kilometrov. Do devete ure se je okrepil na že kar 27 kilometrov.

Pozna se množičen prihod Italijanov

Začetek avgusta je tradicionalno začetek dopustovanja za mnoge Italijane, kar dokazujejo razmere na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško.

Na mejnem prehodu Jelšane/Rupa se za prestop meje tako pri vstopu kot pri izstopu čaka med 20 in 30 minut (a o tem uradni viri ne poročajo). @SiolNEWS pic.twitter.com/WSttFiPFdV

— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) August 2, 2018

Medtem ko z večine mejnih prehodov hrvaški uradni viri okrog devete ure še niso poročali o zastojih (kar še ne pomeni, da jih ni bilo), Hrvatski autoklub (HAK) pa na meji med Slovenijo in Hrvaško poročal le o polurnem čakanju za avtomobile na mejnih prehodih Dragonja/Kaštel in Dobovec/Lupinjak, je na mejnem prehodu Starod/Pasjak, glavnem na poti za Italijane, ki se odpravljajo na Hrvaško (z izjemo zahodne obale Istre), čakalna doba za izstop iz Slovenije in vstop na Hrvaško že takrat dosegla poldrugo uro.

Do 11. ure je zastoj na mejnem prehodu Gruškovje/Macelj že prekosil tistega na Starodu: na avtocesti Zagreb-Maribor (odmislimo si, da na slovenskem delu še ni v celoti dokončana) čakajo vozniki osebnih vozil za vstop v Slovenijo že dve uri.

Slovenski uradni vir (Prometno-informacijski center) poroča o veliko več mejnih prehodih s Hrvaško, kjer je treba čakati.

Trda zunanja meja Evropske unije

Še več potrpljenja bodo morali imeti tisti, ki na Hrvaško vstopajo prek zunanje meje Evropske unije, torej iz Bosne in Hercegovine, Srbije ali Črne gore. Čeprav Hrvaška še ni v schengenskem območju, na zunanji meji Evropske unije izvaja mejno kontrolo povsem v skladu s schengenskimi standardi, kar ob povečanem obsegu prometa neizogibno pomeni zamude.

Tako na primer na nekaterih mejnih prehodih z Bosno in Hercegovino potniki v avtomobilih za prestop meje čakajo do 45 minut, najhuje pa je na mejnem prehodu Bajakovo/Batrovci na avtocesti Zagreb-Beograd. Tam se za vstop na Hrvaško čaka štiri ure, za izstop pa po dveh urah in pol, kolikor so čakali okrog devete ure, pa zdaj tudi v tej smeri dolge štiri ure. Nekoliko boljše je na bližnjem alternativnem mejnem prehodu Tovarnik/Šid, a tudi tam so čakalne dobe večurne.

Prehitevalni pas avtoceste ni vozni pas!

Hrvaška prometna policija je že včeraj izdala prometna priporočila, kjer je med drugim pozvala vse, naj se izogibajo prometu ob največjih prometnih obremenitvah.

Posebej so kot veliko težavo izpostavili voznike, ki na avtocesti stalno vozijo po levem pasu – tudi takšni, ki vozijo (pre)počasi in so eden od poglavitnih vzrokov nastanka zastojev. Opozorili so na cestnoprometne predpise, ki od voznikov na avtocesti zahtevajo, naj vozijo po najbolj desnem prostem prometnem pasu, in spomnili na kazni za tiste, ki prehitevalni pas, namenjen zgolj prehitevanju, napačno uporabljajo kot vozni pas.