Dacarji nad bolnišnice. Do zdaj odkrili za dva milijona evrov neplačanih davkov. (video)

Na tak način so, tudi z blagoslovom ministrstva za zdravje, bolnišnice vrsto let reševale težave z organizacijo dela zaradi pomanjkanja zdravnikov, za katere pa je sodelovanje prek pogodbe tudi finančno ugodnejše. Zdravniki naj bi tako celo zavračali nadurno delo, sprejemali pa delo prek zanje ugodnejših pogodb, v Dnevniku pišeta Katja Svenšek in Vesna Vuković.

Plače bolj obremenjene z davki kot pa plačila po pogodbah Zdravnikom, ki so zaposleni v kateri od zdravstvenih institucij, zakon o zdravstveni dejavnosti po pojasnilih Fursa ne dovoli opravljanja zasebnih zdravstvenih dejavnosti oziroma zasebne zdravniške prakse. Kljub temu jih ima kar nekaj status samostojnega podjetnika. Kot zaposleni dobijo v bolnišnicah redno plačo, poleg tega pa bolnišnicam kot samostojni podjetniki izstavljajo še račune za dežurstva, operacije in druge zdravstvene storitve, kar pa je zmotilo davčno službo.

Ta plačila po pogodbah po ugotovitvah Fursa namreč niso nič drugega kot plače zdravnikov, ki pa so v primerjavi s prihodki samostojnih podjetnikov veliko bolj obremenjene tako z davki kot prispevki.

Odkrili za okoli dva milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti "Potrdimo lahko, da razpolagamo z informacijami, da je bil omenjen način poslovanja izveden v več javnih zavodih, pri katerih se izvajajo oziroma se bodo izvajale ustrezne aktivnosti finančne uprave," so nadzor nad bolnišnicami potrdili na Fursu. Potrdili so tudi, da so prve odločbe o plačilu ugotovljenih obveznosti davčnim zavezancem že izdali, medtem ko nekaj postopkov še poteka. "Do zdaj je ugotovljenih za okoli dva milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti," so dodali.

Direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek je pojasnil, da davčni nadzor poteka ali pa je napovedan v dvanajstih bolnišnicah. Po neuradnih informacijah naj bi davčni pregled med drugim potekal v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Splošni bolnišnici Celje in Splošni bolnišnici Ptuj.