Cukjati: Uspešno delo DZ v tem mandatu

DZ se je sestal na 41 rednih in 38 izrednih sejah, a je, kot kaže, pred njim še delovno poletje. Ena izredna seja se načrtuje za prihodnji teden, še ena, na kateri bi govorili o pokrajinski zakonodaji, pa bo verjetno konec avgusta. Kot je pojasnil Cukjati, bo v sredo na kolegiju predsednika DZ predlagal, da bi na isto izredno sejo uvrstili obe zahtevi - skupine poslancev s prvopodpisano Barbaro Žgajner Tavš (Lipa) za obravnavo dveh zakonskih predlogov s socialnega področja kot tudi zahtevo skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) za izredno sejo, na kateri bi govorili o problematiki koncentracije kapitala v Sloveniji, pa tudi dokončno odločili o noveli zakona o odvetništvu.

"Odnos med DZ in vlado bolj kvaliteten kot v prejšnjem mandatu"

Predsednik DZ ocenjuje, da je odnos med DZ in vlado v tem mandatu potekal "korektno, morda nekoliko bolj dosledno in kvalitetno kot v prejšnjem mandatu". Pri tem je navedel, da je bilo nujnih postopkov obravnave zakonov med vsemi zakonodajnimi postopki 23 odstotkov, v prejšnjem mandatu 43 odstotkov.

Vlada je po njegovih navedbah dala tudi desetkrat manj dopolnil k predlogom zakonov, kar pomeni, da je "bolj premišljeno podajala zakonske predloge". Ob koncu mandata ostaja neodgovorjenih še 3,3 odstotka poslanskih vprašanj (predhodni mandat 6,4 odstotka).

"Bolj živahno kot v prejšnjem mandatu"

Cukjati ugotavlja, da so svoj pečat imidžu DZ nekako dali tudi notranji spori, ki so bili medijsko odmevni. Kot ocenjuje, je bilo "bolj živahno kot v prejšnjem mandatu"; opozicija je zelo aktivna in tudi očitkov, da niso usklajeni, Cukjati ne bi mogel potrditi. Meni pa, "da smo eden normalnih parlamentov, ki se sooča s takimi stvarmi, ki včasih dvigajo adrenalin, poživijo zadevo, niso pa nič tragičnega".

Razpad največje opozicijske stranke je motil delo delovnih teles Žaljivi nastopi, ki so bili izpostavljeni predvsem v začetku mandata, ko se je ponovno sprožila pobuda za sprejetje kodeksa ravnanja poslancev v DZ, do katerega pa ni prišlo; razpad največje opozicijske stranke in pojav novih strank ter poslanskih skupin, kar je nekaj mesecev motilo delo delovnih teles; težave ob delovanju nadzorih komisij, ki so se nekako ustalile po spremembi poslovnika; ustanavljanje in delo preiskovalnih komisij, kritike na račun njihovega vodenja in vodenja DZ je nekaj dogajanj, na katera je spomnil predsednik DZ.

Ob tem je obžaloval, da se včasih ob takšnih notranjih sporih v DZ, ki so medijsko izpostavljeni, pozablja na zelo kakovostno delo vseh v parlamentu in na nekatere dobre stvari. DZ, je izpostavil Cukjati, je denimo v času predsedovanja EU organiziral vrsto evropskih srečanj.

DZ se je sicer v tem mandatu sestal na 79 sejah, v prejšnjem na 89. Je pa bilo po Cukjatijevih besedah nekoliko manj izrednih sej, saj je bilo v prejšnjem mandatu 57 odstotkov sej izrednih, v tem pa 48 odstotkov. "V DZ smo presedeli na izrednih sejah pol manj časa kot v prejšnjem mandatu," pravi predsednik DZ.

Pri številu sprejetih zakonov ni bistvene razlike

Pri številu sprejetih zakonov po njegovih besedah ni bistvene razlike s prejšnjim mandatom; v prejšnjem mandatu je bilo sprejetih 436 zakonov, v tem pa 468 zakonov. Cukjati pravi, da ob primerjavi obeh mandatov tudi pri številu obstrukcij ni bistvene razlike (v prejšnjem mandatu 111, v tem 92). Je pa bilo skoraj pol manj prekinitev sej (v tem mandatu 196, v prejšnjem 321).

Cukjati je nanizal še nekaj podatkov. Kot je med drugim povedal, je bilo v prejšnjem mandatu vloženih 26 pobud za referendum, v tem 15, referendumi so bili trije, v prejšnjem mandatu sedem.