Torek, 7. 9. 2021, 14.22
2 leti, 7 mesecev
Cene stanovanj v Ljubljani: padel je visok mejnik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,98
8
Cene stanovanj v Ljubljani so prvič presegle mejo tri tisoč evrov na kvadratni meter.
Povprečna cena kvadratnega metra prodanega stanovanja v Ljubljani je v prvem poletju letošnjega leta znašala okoli 3.050 evrov. To je prvič, da je cena v povprečju presegla mejo 3.000 evrov, je v raziskavi slovenskega trga nepremičnin ugotovila Družba za upravljanje investicij Colliers.
Od leta 2017 do letos se je rast cen stanovanj zviševala v vseh slovenskih mestih. V letu 2017 se je v povprečju gibala nekaj nad 2.000 evrov in se je do zdaj enakomerno zviševala.
Kupec je tako v povprečju v prvem polletju letošnjega leta za stanovanje v Kopru odštel dobrih 2.500 evrov, v Mariboru pa 1.500 evrov. V Celju je kupec odštel prek 1500 evrov, v Kranju pa okrog 2300 evrov. V Ljubljani bo kupec odštel največ in sicer že preko 3000 evrov.
Cene stanovanj še naprej rastejo. Grafika: Colliers, Trgoskop
Nepremičninski trg je še vedno prenasičen
Nepremičninski agent Boštjan Boh pravi, da je tudi sam presenečen nad trgom, saj je vse kazalo na to, da bo nepremičninski trg zdaj že v krizi, saj so takšni tudi običajni cikli. Koronavirus in z njim povezani ukrepi pa so stvari nekoliko obrnili, saj je denar relativno poceni, poleg tega pa se vse več mladih odpravi na tvegane trge kriptovalut in ta učinek se brez dvoma občuti na trgu, trdi.
"Vse mlajši si želijo nakupa dražjih nepremičnin. Epidemija pa je spremenila še eno stvar – pred njo je bilo veliko povpraševanje po stanovanjih z veliko teraso, zdaj pa so zopet aktualne hiše v predmestju," pojasnjuje.
Nepremičninski agent Boštjan Boh pravi, da je tudi sam presenečen nad trgom, saj je vse kazalo na to, da bo nepremičninski trg zdaj že v krizi.
Hiše cenejše kot stanovanja v Ljubljani
Po njegovih besedah so hiše v predmestju ali v nemestnem okolju običajno cenejše kot stanovanja v samem mestu. Poleg tega je tu še poceni denar in obresti za ležarine. Tako se je na nepremičninskem trgu naenkrat pojavilo veliko denarja, ponudba predvsem novih stanovanj pa je majhna.
Zasebni investitorji so redki
Vzrok, zakaj na trgu ni dovolj nepremičnin, pa sogovornik vidi v tem, da država z davkoplačevalskim denarjem vstopa na trg in gradi nova stanovanja, kar se mu ne zdi logično in gre za veliko potrato denarja.
Razlog, da je malo zasebnih investitorjev, vidi v tem, da so postopki izjemno zahtevni in pri večjih projektih traja pridobitev gradbenega dovoljenja ne le zgolj nekaj mesecev, ampak nekaj let. Izpostavil je primer Soseske Nova Grbina, kjer se državni kapital lahko kosa z zasebnim, saj lahko prek uradnikov pohitri postopke in tako niža ceno investicije.
8